.

 

  
imunokos.jpg (56375 bytes)

 

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

.

 

 

MAKEDONSKI NACIONALEN KONSENZUS ZA ALERGISKI RINITIS

vo redakcija na prof. d-r Vladimir Cvetanov

Skopje, maj 1999

 

  

Dokumentot mo`e da se simne vo *.PDF format
  (pritisni na desnoto kop~e od glu{ecot i simni go dokumentot so Save Target (Link) As ... )

HRONOLOGIJA

  • 28. 09. 1998 g : Sobranieto na Zdru`enieto go prifa}a trudot "Alergiski rinitis-predlog za konsenzus" na V. ]aev i V. Cvetanov, prezentiran na Makedonski imunolo{ki denovi '98.
  • 29. 12. 1998 g.: Upravniot odbor na Zdru`enieto formira rabotna grupa i ja odobruva globalnata koncepcija za izrabotka na konsenzus.
  • 21.04 1999 g.: Delot od rabotnata grupa pri Institutot za medicina na trudot go izgotvuva i dostavuva tekstot na predlogot za konsenzus i do ostanatite ~lenovi na rabotnata grupa.
  • 26.04. 1999 g.: So mali dopolnuvawa rabotnata grupa go prifa}a predlo`eniot tekst.

BLAGODARNOST

Zdru`enieto za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija izrazuva golema blagodarnost na Lek-Skopje, za materijalnata poddr{ka pri pe~ateweto na Konsenzusot.

 

AVTORI - RABOTNA GRUPA

  • Prof d-r Vladimir Cvetanov, Institut za medicina na trudot, Zdravstven dom na Skopje- Skopje
  • Prof d-r Vladimir ]aev, Klinika za uvo, nos i grlo, Klini~ki centar- Skopje
  • Prof d-r An|elko \or~ev, Klinika za pulmologija i alergologija, Klini~ki centar - Skopje
  • Vi{ nau~en sorabotnik d-r Dejan Doki}, Klinika za pulmologija i alergologija, Klini~ki centar- Skopje
  • Prof d-r Qup~o Nikolovski, Klinika za detski bolesti, Klini~ki centar - Skopje
  • Prim. ass. d-r Neda E`ova, Institut za medicina na trudot, Zdravstven dom na Skopje- Skopje
  • Ass. d-r Sne`ana Risteska-Ku~, Institut za medicina na trudot, Zdravstven dom na Skopje- Skopje
  • M-r Sne`ana Milkovska, dipl. biolog, Institut za medicina na trudot, Zdravstven dom na Skopje- Skopje
  • CIP - Katalogizacija vo publikacija
    Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski",
    Skopje

    616.21.002-056.3(497.7)

    MAKEDONSKI nacionalen konsenzus za alergiski rinitis / [avtori Vladimir Cvetanov ... [i dr.] ; vo redakcija Vladimir Cvetanov. - Skopje : Zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija, 1999. - 56 str. : sliki ; 21 cm.

    Bibliografija: str. 36-38

    ISBN 9989-878-41-2
    1. Cvetanov, Vladimir
    a) Rinitis, alergi~en - Makedonija

     

    Lektor: Slavica Ni~ota
    Izdava~: Zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija
    Tehni~ko ureduvawe: MEDIS dooel, Skopje
    Pe~ati: Evropa '92, Ko~ani
    Tira`: 1000 primeroci

    Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija broj 07-2785/2 od 14.05.1999 god., za publikacijata MAKEDONSKI NACIONALEN KONSENZUS ZA ALERGISKI RINITIS se pla}a povlastena dano~na stapka.

     

    Predgovor

    Donesuvaweto na Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinitis vo Republika Makedonija e bazirano na dolgogodi{na stru~na i nau~na rabota, ocenka i kriti~ka opservacija od pove}e aspekti i integralen pristap. Celta na konsenzusot e postavuvawe na osnovnite nasoki pri dijagnoza, terapija i prevencija na alergiskiot rinitis, a so toa i obezbeduvawe podobra i pouspe{na kontrola na zaboluvaweto. Namenet e pred s# za lekarite od op{ta medicina, no i za site drugi lekarski profili koi mo`e da najdat soodvetni informacii od svoj interes. Ovaa na{a ideja se temeli na informacijata deka vo zemjite na Evropskata zaednica pacientite so alergiski rinitis gi zgri`uvaat lekari od op{ta praktika od 42% vo Grcija do 80% vo [kotska. Na izvesen na~in, vakviot podatok e vo tesna vrska so namerata na Ministerstvoto za zdravstvo na R. Makedonija za afirmacija na lekarot od op{ta medicina vo reformskite zafati na sistemot na zdravstvena za{tita. Me|utoa, ovaa opredelba ne mo`e da se postigne samo so utvrdeni pravila prevzemni i implementirani kaj nas.

    Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinitis se temeli na Me|unarodniot konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na rinitisot od 1994 g. (International Rhinitis Management Working Group.International Consensus Report on Diagnosis and Management of Rhinitis. Allergy 1994; Suppl 19:49:1-34), modificiran vo nacinalni ramki, a potrebata za negovo donesuvawe proizleguva od slednive fakti i sostojbi:

  • alergiskiot rinitis dolgo vreme e zapostavuvan vo odnos na alergiskata bronhijalna astma. No site sovremeni istra`uvawa se vo prilog na faktot deka golem broj lica koi ne se pravilno prevenirani i lekuvani od alergiski rinitis, podocna razvivaat bronhijalna astma;
  • postoi metodolo{ka neuedna~enost, razli~ni dijagnosti~ki i terapevtski kriteriumi koi nalagaat sovremena koncepcija vo dijagnozata i lekuvaweto na alergiskiot rinitis;
  • alergiskiot rinitis go ote`nuva `ivotot i socijalniot kontakt na bolniot vo tek na nekolku dekadi, {to rezultira so postojano odlevawe sredstva, namaluvawe na kvalitetot na `iveeweto, gubewe na rabotni denovi. Vo R. Makedonija nema podatoci za ovoj vid na tro{oci.
  • Tokmu poradi vakvata sostojba i kaj nas e aktuelen problemot za unificirawe na dijagnosti~kiot i terapevtskiot pristap i potrebata za dobivawe sovremeni informacii, podobra prevencija i terapija, {to e predmet na Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinitis.

    Bidej}i se raboti za isku~itelno dinami~na materija od site aspekti, sigurno }e bide potrebno vo eden period, ne podolg od 2-3 godini Konsenzusot da bide podlo`en na revizija.

    Zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

    Pretsedatel,

    Prof. d-r Vladimir Cvetanov


    SODR@INA

    VOVED
    1. ALERGISKI RINITIS
    2. DEFINICIJA
    3. KLASIFIKACIJA
    4. EPIDEMIOLOGIJA
    5. ETIOLOGIJA
    6. PATOGENEZA
    7. KLINI^KA SLIKA
    7.1. Sezonski alergiski rinitis
    7.2. Celogodi{en alergiski rinitis
    7.3. Profesionalen alergiski rinitis
    8. DIJAGNOZA
    8.1. Anamneza
    8.2. ORL status
    8.3. Funkcionalni testovi
    8.3.1. Rinomanometrija
    8.3.1.1. Testot na dekongestija
    8.3.2. Akusti~na rinometrija
    8.4. Op{t klini~ki pregled
    8.5. Ko`ni testovi
    8.6. Odreduvawe vkupni serumski IgE i specifi~ni IgE
    8.7. Odreduvawe na eozinofili vo bris od nos
    8.8. Odreduvawe na eozinofijata vo perifernata krv
    8.9. Osloboduvawe medijatori od bazofilite vo perifernata krv - test na degranulacija na bazofilite
    8.10. Odreduvawe medijatori vo serum, nazalen sekret ili urina
    8.11. Drugi ispituvawa
    9. DIFERENCIJALNA DIJAGNOZA
    10. TAKSONOMSKI KARAKTERISTIKI NA POLENSKATA MIKROFLORA VO SKOPJE I R. MAKEDONIJA
    10.1. Aeropalinolo{ki pristap vo dijagnostikata na alergiskiot rinitis
    11. LEKUVAWE
    11.1. Kontrola na sredinata
    11.1.1. Sezonski alergiski rinitis
    11.1.2. Celogodi{en alergiski rinitis
    11.1.3. Profesionalen rinitis
    11.2. Medikamentozna terapija
    11.2.1. Antihistaminici za oralna upotreba
    11.2.2. Antihistaminici za lokalna upotreba
    11.2.3. Alfa adrenergi~ni agonisti
    11.2.4. Kromolinski preparati
    11.2.5. Kortikosteroidi
    11.3. Specifi~na imunoterapija (SIT)
    11.4. Drugi vidovi terapija
    12. POSEBNI ASPEKTI
    12.1. Alergiski rinitis kaj decata
    12.2. Alergiski rinitis kaj postari
    12.3. Alergiski rinitis kaj bremeni
    12.4. Alergiski rinitis kaj sportisti
    12.5. Profesionalen alergiski rinitis
    12.6. Medikamentozen alergiski rinitis
    13. SKALEST PRISTAP VO TERAPIJATA NA ALERGISKIOT RINITIS
    13.1. Sezonski alergiski rinitis
    13.2. Celogodi{en alergiski rinitis kaj vozrasni
    13.3. Celogodi{en alergiski rinitis kaj deca
    14. ZBIREN PREGLED NA DOKTRINARNITE STAVOVI
    15. LEGENDA NA KRATENKI
    16. LITERATURA
    PRILOG 1. NAJ^ESTO UPOTREBUVANI LEKOVI ZA ALERGISKI RINITIS
    PRILOG 2. POLENOV KALENDAR NA GRAD SKOPJE
    PRILOG 3. VIDOVI NA RASTENIJA ^II POLENOVI ZRNA SE NAJZASTAPENI NA TERITORIJATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

     

    VOVED

  • Prevalencijata na alergiskite bolesti na respiratorniot sistem vo poslednive 20-30 god. vo svetot i kaj nas e so manifesten trend na porast. Pritoa e registrirano zgolemuvawe 2-3 pati vo tek na edna dekada, {to ne se dol`i samo na pogolemata svest za alergiskite zaboluvawa, a kako mo`ni faktori se nazna~uvaat: nadvore{noto i vnatre{noto zagaduvawe na vozduhot, promenite vo `ivotniot stil i op{tata higiena. Nekoi vozdu{ni polutanti kako: NO2, O3, SO2, mo`e da favoroziraat IgE senzibilizacija i razvitok na alergiskite zaboluvawa i se favorizira~ki faktor za alergiska hipersenzitivnost. Aerozagaduvaweto vo urbanata sredina od svoja strana nametnuva promeni vo stilot na `iveewe i po~esto "begstvo" vo priroda i so toa mo`nost za polenska senzibilizacija na individui so atopiski predispozicii.
  • Prevalencijata na alergiskiot rinitis vo R. Makedonija spored preliminarnite soznanija od epidemiolo{kata studija izvedena vo 1996 god od Institutot za medicina na trudot iznesuva 11,5%, so {to alergiskiot rinitis vo Republika Makedonija se nametnuva kako seriozen problem. Nedostigot na ovie podatoci e {to tie se odnesuvaat samo na grad Skopje i deka pritoa e opfatena populacija samo nad 18- godi{na vozrast. Na ova mora da se dodade deka sega{nite oficijalni statisti~ki podatoci za alergiskiot rinitis se nevalidni (bolni~ki i ambulantno-poliklini~ki morbiditet) poradi nesoodvetnoto {ifrirawe i klasifikacija.
  • Definicija na rinitis

    Rinitis e vospalenie na nosnata ligavica {to se karakterizira so eden ili pove}e od slednive simptomi: nazalna kongestija, rinorea, kivavica i jade` vo nosot.

    Klasifikacija na rinitisite

    · Alergiski rinitis (J 30.4)

  • sezonski alergiski rinitis (J 30.1)
  • celogodi{en alergiski rinitis (J 30.3)
  • · Infektiven rinitis

    • akuten infektiven rinitis (J 00)
    • hroni~en infektiven rinitis (J 31.0)
    • specifi~en infektiven rinitis (TBC, lues, lepra, rinoskleroma) (J 31.0)

    · Drugi formi

  • idiopatski (vazomotoren) (J 30.0)
  • nealergiski-eozinofilen rinitis sindrom (NERS)
  • profesionalen
  • hormonalen
  • medikamentozen i iritanten
  • rinitis od hrana
  • emocionalen
  • atrofi~en rinitis (J 31.0)
  •  

    1. ALERGISKI RINITIS


    2. DEFINICIJA

    Alergiskiot rinitis e vospalitelna bolest na nazalnata mukoza koja se karakterizira so prisustvo na mastociti, bazofilni, eozinofilni i drugi kletki i eden i pove}e od slednive klini~ki simptomi: hipersekrecija, priliv na krv vo nosnata mukoza, ~e{awe, kivawe i zatnat nos najmalku 2 nedeli.


    3. KLASIFIKACIJA

  • Sezonski alergiski rinitis - koga postoi sezonska ekspozicija na oddelni specifi~ni polenski alergeni kaj prethodno senzibilizirani lica, {to predizvikuva ~e{awe, iritacija, nazalna kongestija, kivavica i vodenikava rinorea;
  • Celogodi{en alergiski rinitis - hroni~na inflamacija na nazalniot epitel so postojano prisutni rinitis simptomi vo vid na ~e{awe, kivawe, prosledeno so vodnikava sekreciija i nazalna opturacija;
  • Profesionalen alergiski rinitis - predizvikan od ekspozicija na alergeni od rabotnoto mesto.

  • 4. EPIDEMIOLOGIJA

  • Vo tekot na 1993 god. vo Institutot za medicina na trudot se registrirani 556 slu~ai na sezonski alergiski rinitis i 127 slu~ai na perenijalen alergiski rinitis so proporcija 4,4 : 1,0 vo korist na sezonskiot alergiski rinitis.
  • Spored rezultatite od epidemiolo{kite istra`uvawa, raboteni vo 1995 god. vo Centarot za alergija pri Institutot za medicina na trudot, zastapenosta na alergiskiot rinitis vo na{ata sredina (Skopje) iznesuva 11,5 %;
  • Prevalencijata na sezonskiot alergiski rinitis iznesuva 7,1%, i toa 62,5 % kaj `enite i 37,5% kaj ma`ite;
  • Zapo~nuvaweto na sezonskiot alergiski rinitis e vo rang od 16-57 god. za `eni i od 13-59 god. za ma`i;
  • Prevalencijata na celogodi{niot alergiski rinitis iznesuva 4,4 %. Toj e pove}e zastapen kaj ma`ite (60%) vo odnos na `enite (40%) i zapo~nuva na 14- god. vozrast kaj `enite, a kaj ma`ite na 17 godini;
  • Vo 73% slu~ai celogodi{niot alergiski rinitis se javuva prvpat kaj vozrasnata grupa od 20 do 39 god.

  • 5. ETIOLOGIJA

    Naj~esti alergeni etiolo{ki povrzani so pojavata na alergiskiot rinitis se:

  • Poleni vo na{eto podra~je (drvja- breza, lipa, dab, leska, brest, bor, trevi- livadarka, e`ovka, `r`, p~enica, pleveli- pelin, {tavej, tegavec, koprivi, gluvar~e,);
  • Gabi, osobeno muvlite i nivnite spori- Cladosporium, Alternaria, Penicillium, Mucor, Aspergillus, Fusarium;
  • Alergeni od `ivotinsko poteklo - doma{en prav, mikrokrle`ite - Dermatophagoides pteronyssinus, D. farinae, D. chelidonis, lebarki, epidermalni produkti i sekreti na doma{ni `ivotni - ma~ka, ku~e;
  • Profesionalni alergeni -nikel, hrom, kobalt, prav od drvo, bra{no, laboratoriski `ivotni, lateks, lepila, rastvoruva~i, enzimi na Bacillus subtilis, trimeliti~en anhidrid-TMA i dr;
  • Favorizira~ki faktori - nazalni nespecifi~ni iritansi: (studen vozduh, napor, ~ad od cigari, razli~ni mirisi, alkohol, za~ini), emocionalni faktori.

  • 6. PATOGENEZA

  • Vo osnova na patogenezata na alergiskiot rinitis e inflamacija, nastanata kako rezultat na kontakt na senzibiliziranata nosna ligavica so pri~inskiot alergen.
  • Patogenetski se karakterizira so u~estvo na specifi~ni kletki, medijatori, nervno-refleksen mehanizam i hiperreaktivnost na nazalnata ligavica kon nespecifi~ni drazbi na okolinata.
  • Simptomite na alergiskiot rinitis vo odnos na patogenezata se rani i docni.
  • Ranite reakcii: ~e{awe, kivavica, vodenikava sekrecija i nazalna kongestija. Nastanuvaat po nekolku minuti od kontaktot so alergenot. Patogenetski se rezultat na IgE zavisna aktivacija na mast kletkite vo nazalnata mukoza pri {to se osloboduvaat medijatori: histamin, triptaza, leukotrieni-LTB4 i LTC4, prostoglandini-PGD2, faktor na aktivacija na trombocitite-PAF, bradikinin, koi doveduvaat do vazodilatacija, zgolemena vaskularna permeabilnost, glandularna sekrecija i stimulacija na aferentnite nervi.

    Docnite reakcii: Se razvivaat 6-12 ~asa podocna so zatnatost na nosot, gubewe na osetot za miris, nazalna hiperreaktivnost i se rezultat na LTB4 i PAF (od ranata faza) koi predizvikuvaat natrupuvawe na eozinofili vo nosnata ligavica, vo koj aktivno u~estvuvaat i citokinite- interleukin-5 (IL-5) od T- helper limfocitite (Th2) i mastocitite, kako i interleukin-3 (Il-3) i stimulira~kiot faktor na granulocitnomakrofagnite kolonii (GM-CSF) oslobodeni od Th2. Eozinofilite osloboduvaat mnogubrojni pozitivno nabieni bazi~ni proteini koi se toksi~ni za respiratorniot epitel, kako i LTC4 koj gi vlo{uva rinoreata i nazalnata kongestija. Od T-limfocitite i mast kletkite se osloboduva Il-4 koj go pravi pouspe{no prekop~uvaweto na B-kleto~niot izotip vo korist na IgE. Isto taka Il-4 so pottiknuvawe na zgolemenata sekrecija na athezioni molekuli (VCAM-1) na vaskularniot epitelium doveduva do natrupuvawe eozinofili.

  • Nervno-refleksniot mehanizam se odviva po slednava veriga:
  • - medijatori od ranata reakcija (histamin) - receptori na senzitivnite vlakna (n. trigeminus)- CNS- eferentni parasimpati~ni nervi- hipersekrecija, kivavica i otok.

    - pri hroni~noto vospalenie eozinofilite preku glavniot alkalen protein (MBP) i eozinofilnata peroksidaza (EPO) go o{tetuvaat resestiot epitel na ligavicata i senzornite nervni zavr{etoci stanuvaat dostapni za razli~ni drazbi od okolinata, po {to se nadovrzuva fazata na nespecifi~nata hiperreaktivnost. ^esto se vospostavuvaat i aksonski refleksi po nemieliniziranite C -vlakna koi lokalno la~at nevropeptidi: supstanca P (SP), tahikinini so potencijal da predizvikuvaat ponatamo{na mast kleto~na degranulacija.


    7. KLINI^KA SLIKA

    7.1. Sezonski alergiski rinitis

  • Se karakterizira so jade` i iritacija vo nosot, kivavica i vodenikava rinorea, ~esto pridru`ena so nazalna kongestija kako i jade` vo grloto, o~ite, u{ite, epifora i edem okolu o~ite.
  • Simptomite se manifestiraat sezonski pri ekspozicija na polenskite aeroalergeni, muvlite i nivnite spori.
  • Postoi direktna zavisnost me|u koncentracijata na polenite vo vozduhot i ja~inata na klini~kite simptomi.
  • Te`inata na simptomite opa|a so vozrasta, no ne e isklu~eno prvpat da se javat i na podocne`na vozrast.
  • Mo`e da se javat i "vonsezonski" simptomi na pojava na sezonskiot alergiski rinitis, poradi transport na polenovite zrna vo podale~ni podra~ja.
  • 7.2. Celogodi{en alergiski rinitis

  • Se karakterizira so isti simptopmi kako i pri sezonskiot alergiski rinitis, so taa razlika {to nazalnata opstrukcija e poizrazena (poradi hipertrofija na nosnata ligavica), sekretot e pove}e sluzav, a kivavicata i jade`ot na nosot i o~ite se poretki simptomi.
  • Simptomite se hroni~ni, perzistentni, nezavisno od sezonata, poradi prisustvo na aeroalergeni vo tekot na celata godina, kako na primer ekskreti na mikrokrle`ot Dermatophagoides ili alergeni od doma{ni `ivotni.
  • Nazalnite nespecifi~ni iritanti, kako {to se studeniot vozduh, pravot, ~adot od cigari, naporot, razli~ni mirizbi, alkoholot, za~inite, mo`e da bidat favorizira~ki faktori pri pojavata na simptomite.
  • ^esto e pridru`uvan so hroni~en sinuzit, nazalna polipoza, hroni~en serozen otit, a kako rezultat na slevawe na sekretot vo di{nite pati{ta se javuva vla`na no}na ka{lica.
  • 7.3. Profesionalen alergiski rinitis

  • Mnogu ~esto se javuva zaedno so profesionalna bronhijalna astma.
  • Rinitis simptomite mo`e da se javat kako rana reakcija, vedna{ po ekspozicijata na alergenot ili kako docna reakcija po 6-8 h.
  • Simptomite is~eznuvaat von rabotnoto mesto, vo vikendite i pri godi{nite odmori, no pri prodol`ena ekspozicija, simptomite se hroni~ni, osven pri prekin na ekspozicijata za podolgo od edna nedela.

  • 8. DIJAGNOZA

    8.1. Anamneza

  • Vidot i karakteristikite na simptomite;
  • Pojava i zasiluvawe na simptomite vo opredelena sezona, mesto na `iveewe, mesto na rabota, pri kontakt so `ivotni ili vo tekot na celata godina;
  • Pridru`ni alergiski manifestacii vo momentot (astma, urtikarija, alergija na insekti, alergija na hrana ili na medikamenti);
  • Pozitivna familijarna anamneza za alergiski rinitis ili drugi alergiski bolesti;
  • Minati zaboluvawa od alergiski tip.
  • 8.2. ORL status

  • Predna rinoskopija so koja se isleduva:
  • - proodnosta na nosot;
    - koli~estvoto, vidot i lokalizacijata na nosniot sekret;
    - bojata na ligavicata;
    - hipertrofija na konhite;
    - prisustvo na polipi;
    - prisustvo na septalna devijacija;
    - prisustvo na tumori, tu|i tela.
  • Zadna rinoskopija so koja se opserviraat:
  • - adenoidni vegetacii;
    - tumori.
  • Faringoskopija:
  • -hipertrofija na tonzilite;
    -otok na uvulata;
    -geografski jazik i dr.
  • Otoskopija:
  • -serozen otitis.

    8.3. Funkcionalni testovi

    8.3.1. Rinomanometrija

  • Rinomanometrijata e naj~esto rutinski promenliv test, inaku e funkcionalen metod za ocenka na nazalnata proodnost so koj se meri nazalnata vozdu{na rezistencija preku kvantitativna evaluacija na nazalniot protok i pritisok;
  • Vo dijagnostikata na alergiskiot rinitis dava podatoci za:
  • - funkcionalnata sostojaba na nosot,
    - evaluacija na specifi~nite provokacioni testovi so alergeni.
  • Rinomanometriski parametri za kvantitativna evaluacija na nazalnata funkcija (za Rhinotest MP 500) se:
  • a) Proto~ni parametri

    Stepenot na opstruktivnoto nazalno di{ewe se klasificira vrz baza na protokot od dvete strani na nosot (vkupniot protok) pri diferencijalen pritisok od 150 Pa kako:

    - visok stepen (so protok od 0-500 ccm/s-1 ± 35 ccm/s-1),
    - sreden stepen (so protok od 500-700 ccm/s-1 ± 35 ccm/s-1 ),
    - nizok stepen (so protok od 700-870 ccm/s-1 ± 35 ccm/s-1 ),
    - ne postoi opstruktivno nazalno di{ewe ako protokot e nad 870 ccm/s-1 ± 35 ccm/s-1.

    b) Procent na zgolemuvawe na protokot pri duplirawe na diferencijalniot pritisok:

    - nad 35% zna~i laminaren vozdu{en tek {to odgovara na normalna di{na kriva;
    - me|u 35-25% uka`uva na vlo{ena aerodinamika;
    - pod 25% indicira izrazena turbulencija ili izrazeno lo{a aerodinamika.

    v) Proto~nata proporcija (funkcionalna sporedba na podobrata sprema polo{ata strana na nosot):

    - normalni vrednosti e od 1,5- 0,50;
    - vrednost nad 1,5 stepenot na definitivnata klasifikacija na opstruktivnoto nazalno di{ewe po prethodnite parametri se vlo{uva za eden podolu.

    8.3.1.1. Testot na dekongestija

  • Pozitiven, pri vkupen protok na diferencijalen pritisok od 150 Pa povisok od 180 ccm/s-1;
  • Negativen, pri vkupen protok ponizok od 180 ccm/s-1.
  • Specifi~niot nazalen provokacionen test so alergeni e pozitiven :
  • · dokolku e objektiviziran pad na protokot za pove}e od 40% ili,
    · ako vo tek na provokacijata se manifestiraat eden ili pove}e simptomi na alergiski rinitis.

    8.3.2. Akusti~na rinometrija

  • E tehnika so koja generiran zvu~en inpuls (150-10 000 Hz), se propagira preku zvu~na tuba vo nosot, a reflektiraniot signal se detektira preku mikrofon i se analizira.
  • So ovaa metoda ne se meri vozdu{niot protok i pritisok, tuku se determinira geometrijata na nazalnite kaviteti so mo`nost za kvantifikacija na nazalnite abnormalnosti.
  • 8.4. Op{t klini~ki pregled

    Se pravi so poseben akcent na belite drobovi bidej}i ~esto alergiskiot rinitis e prosleden so alergiska bronhijalna astma.

    8.5. Ko`ni testovi

  • Se primarno dijagnosti~ko sredstvo za da se demonstrira IgE posreduvanata alergiska reakcija na ko`ata (ili alergiska reakcija od ran tip);
  • · so niv se dijagnosticira atopijata ili predispozicijata kon alergiski zaboluvawa i se dokaz {to gi potkrepuva anamnezata i klini~kiot naod;
    · najprepora~liv e metodot na prick-test, dodeka intradermalniot test i pokraj toa {to e posenzitiven, mo`e da inducira la`no pozitivna reakcija ili sistemski nesakani reakcii.
  • Kriterium za pozitiven ko`en test e papula so sreden dijametar ednakov ili pogolem od 3 mm;
  • Faktori koi vlijaat vrz ko`nite testovi:
  • lekovi - antihistaminici od prvata generacija- 2-4 dena;
  • - antihistaminici od vtorata generacija;
    - astemizol- 6-8 nedeli, drugi - 1 nedela;
    - ketotifen - 1 nedela;
    - imipramin - 4 nedeli;
    - fenotijazini - 48 h;
    - lokalni kortikosteroidi na mestoto na testirawe- 2-3 meseci;
  • vozrasta - odgovorot e namalen kaj mnogu mladi i stari;
  • sezonski varijacii- odgovorot e pogolem po sezonata;
  • patolo{ki sostojbi -zgolemen odgovor pri akutna urtikarija i dermografizam, a namalen pri atopi~en dermatitis i hroni~na hemodijaliza.
  • 8.6. Odreduvawe vkupni serumski IgE i specifi~ni IgE

  • Odreduvaweto vkupni serumski IgE se testovi so slaba specifi~nost. Testovite za serum specifi~ni IgE (RAST i CAP) se mnogu korisni i sofisticirani, no vo momentov za na{i uslovi od ekonomski pri~ini se primenlivi samo vo odredeni specifi~ni slu~ai.
  • 8.7. Odreduvawe na eozinofili vo bris od nos

  • Eozinofilite se karakteristi~ni za alergiskiot rinitis, no i za nealergiskiot-eozinofilen rinitis sindrom (NERS).
  • 8.8. Odreduvawe na eozinofijata vo perifernata krv

    8.9. Osloboduvawe medijatori od bazofilite vo perifernata krv - test na degranulacija na bazofilite

    8.10. Odreduvawe medijatori vo serum, nazalen sekret ili urina

    Se izveduva so primena na visokospecifi~ni i senzitivni imunoesei laboratoriski metodi, za titracija na histamin, PG2, LTC4/D4/E4, triptaza, kinini i eozinofilen katjonski protein. Vo na{i uslovi od ekonomski pri~ini se primenlivi samo vo odredeni specifi~ni slu~ai.

    8.11. Drugi ispituvawa

    Nazalna endoskopija so nazalna biopsija, bakteriolo{ki ispituvawa, rendgenografija na paranazalnite sinusi, ultrazvuk, audiometrija.


    9. DIFERENCIJALNA DIJAGNOZA

  • Idiopatski (vazomotoren) rinitis
  • - Ima isti simptomi kako i alergiskiot rinitis, no etiolo{ki ne e rezultat na antigen-antitelo reakcija, tuku na pre~uvstvitelnost na razli~ni nespecifi~ni drazbi.

  • Nealergiski- eozinofilen rinitis sindrom (NERS)
  • - Se karakterizira so negativni ko`ni testovi, normalni IgE, izrazena eozinofilija vo nosniot sekret.

  • Akuten infektiven rinitis
  • - Naj~esto e predizvikan od virusi, no mo`e da se manifestira i sekundarna bakteriska infekcija (Streptococcus pneumoniae, Haemophilus influenzae).

  • Hroni~en infektiven rinitis
  • - Rhinoscleroma (Clebsiela rhinoscleromatis),
    - TBC, lepra, lues,
    - gabi~ki- aktinomiceti (Aspergillus), protozoi (Leishmaniasis), paraziti i dr.
  • Nazalna polipoza
  • - Osnovnata simptomatologija e povrzana so nespecifi~na hiperreaktivnost, kivawe, rinorea, opturacija i anosmija.

  • Hormonalen rinitis
  • - Se javuva vo tek na bremenost, postmenopauzno, pubertet ili pri hipotireoidizam i akromegalija, poradi hormonalen disbalans.

  • Rinitis predizvikan od lekovi
  • - Go predizvikuvaat golem spektar lekovi: rezerpin, gvanetidin, fentolamin, metildopa, ACE-inhibitori, prazozin, aspirin, oralni kontraceptivi.
    - Se javuva i pri dolgotrajna (zlo)upotreba na nazalni dekongestivi i drogi.
  • Rinitis predizvikan od hrana
  • - Se javuva pri jadewe na luta i za~ineta hrana, konsumirawe alkohol
    - Alergiski rinitis na hrana nikoga{ ne se javuva izolirano, tuku vo sklop na klini~kata slika na nutritivnata alergija.
  • Rinitis predizvikan od emocii
  • - Rezultat e na avtonomna stimulacija.

  • Primarno atrofi~en rinitis
  • - Se karakterizira so nazalna kongestija, hiposomija i konstantna lo{a mirizba vo nosot, poradi progresivna atrofija na nazalnata mukoza i sekundarna infekcija so Klebsiella ozaenae

  • Drugi zaboluvawa: ednostrana aplazija, hoanalna atrezija, devijacija na nazalniot septum, tu|i tela vo nosot, adenoidni vegetacii, tumori i dr.

  • 10. TAKSONOMSKI KARAKTERISTIKI NA POLENSKATA MIKROFLORA VO SKOPJE I R. MAKEDONIJA (Vidi PRILOG 2 i PRILOG 3)

    Vrz osnova na podatocite dobieni od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i kompetentnite komunalni organizacii od pove}e gradovi vo R. Makedonija za najdominantnite vidovi, kako i aeropalinolo{kite analizi na Centarot za alergija pri Institutot za medicina na trudot, e konstatirano deka g. Skopje ima najbogata polenska mikroflora.

    Vo prvite meseci od godinata vozdu{niot polenov spektar na R. Makedonija izobiluva so polenovi zrna (PZ) koi im pripa|aat na taksonite od drvjata i grmu{kite, t.n. dendroflora. Od niv, najdominantni vo polenoviot spektar se

    polenovite zrna od kiparisot, borot, brezata, dabot, jasenot, platanot, diviot kosten i lipata. Plevelite se zastapeni od april do oktomvri so PZ od lobodite, {tirovite, koprivite, tegavecot, kiselecot i slo`nocvetnite (pred s# pelinot). Trevite (`itni rastenija) svojot maksimum go dostignuvaat od maj do avgust.

    Polenovite zrna od brezata, inaku `estok alergen, svojot maksimum go dostignuvaat vo vtorata polovina na mart, ponekoga{ nadminuvaj}i ja brojnosta od 2000 PZ na m3 vozduh na den. Vo ovoj period dabot dostignuva brojnost od 50-70 PZ/m3, a negovata intenzivna polenizacija e registrirana od krajot na mart do krajot na april.

    Mesec mart go karakterizira i prisustvoto na PZ od evlata, leskata, kiparisot, brestot, topolata, vrbata, brezata, jasenot, kako i mal broj PZ na krajot od mesecoot od crniot gaber, javorot i trevite. Vo mesecite april i maj, osven PZ od navedenite taksoni se nao|aat i PZ od ~inarot, crnicata, diviot kosten, orevot, borot, dabot, koprivata i kiselecot. Vo mesec maj, vo zavisnost od meteorolo{kite parametri, brojot na PZ od bukata i rozite mo`e isto taka da bide zna~aen.

    Periodot na intenzivno prisustvo na PZ od lipata zapo~nuva od 6 do 10 juli i trae desetina dena potoa. Najdocna vo tekot na godinata na na{ite prostori cvetaat kostenot (juni-juli) i egzoti~niot kedar (septemvri-oktomvri).

    @itnite rastenija (fam. Poaceae), ~ii vidovi se karakteriziraat so silna alergogena mo}, se nao|aat vo vozduhot vo mo{ne visoki koncentracii. Dominantnost vo odnos na koncentraciite od polenovite zrna vo atmosferata postignuvaat i glavnite inhalacioni alergeni, kako {to se tegavecot i kiselecot, kako i pretstavnicite na slo`nocvetnite rastenija, pred s# na pelinot (Artemisia).

    I pokraj faktot {to ne se avtohtoni polenovite zrna od rodot Ambrosia (amerikanski plevel- glavi~arka) i od rodot Cedrus (kedar), tie se isto taka jaki alergeni.

    Vo do`dlivite vla`ni esenski denovi, kako i vo zimskite denovi, vozduhot e sosema "~ist" od polenovi zrna, so isklu~ok na Dojran, kade {to e najo~igledno vlijanieto na mediteranskata klima, koja ovozmo`uva prisustvo na PZ od kiparis, leska i evla vo januari i fevruari.

    Konstatirana e visokosignifikantna korelacija me|u brojot na polenovite zrna i ko`nata senzibilizacija. Vakva korelacija ne e utvrdena zasega kaj plevelite.

    10.1. Aeropalinolo{ki pristap vo dijagnostikata na alergiskiot rinitis

  • Sekojdnevno i kontinuirano sledewe i identifikacija na polenskata mikroflora vo vozduhot (poradi mo`nosta za dolg transport), preku t.n. polenski monitoring, koi zaedno so sledeweto na aerosporite davaat celosna slika za sostojbata na najzna~ajnite aeroalergeni (po~etokot, maksimumot i krajot na nivnoto pojavuvawe vo tekot na godinata).
  • Aeropalinolo{kite istra`uvawa prezentirani vo forma na polenovi kalendari (konvertirana brojnost vo stolbesti nivoa) davaat kompletna slika za polenovite periodi od zna~ajnite taksoni za na{eto podra~je.
  • Sekojdnevnoto informirawe preku javnite mediumi za sostojbata i predviduvawata na prisusustvoto na glavnite aeroalergeni go olesnuva ne samo dijagnosticiraweto, no i lekuvaweto i prevencijata.

  • 11. LEKUVAWE

    11.1.Kontrola na sredinata

    Se vr{i so izbegnuvawe ili namaluvawe na kontaktot so inkriminiraniot alergen

    11.1.1.Sezonski alergiski rinitis:

    - koristewe klima ured,
    - nosewe o~ila nadvor,
    - da se ostane doma koga brojot na polenovite zrna e visok,
    - sekojdnevno sledewe na infomaciite za dnevnata aeropalinolo{ka sostojba, so prognoza za naredniot den,
    • vo tek na kriti~niot period prozorcite da bidat zatvoreni, so {to se namaluva mo`nosta za kontakt so inhalacioniot alergen.

    11.1.2. Celogodi{en alergiski rinitis

  • nespecifi~ni merki:
  • - primena na aparati za ~istewe na vozduhot za ~esti~ki pomali od 0,3 mkmkm (mmm), posebno ~ad od cigari (erklineri),
    - pri ~istewe na stanot da se koristat pravosmukalki so filter ili so voden rastvor,
    -koristewe plasti~ni navlaki za du{ecite i pernicite,
    - koristewe hemiski agensi (akaricidi) za namaluvawe i uni{tuvawe na parazitite od doma{niot prav (mikrokrle`i). Imaat ograni~ena upotreba poradi alergija sprema niv,
    - ~istewe mebel kombiniran od tekstil i tkaenini pritoa decata da prestojuvaat nadvor najmalku 2 ~asa.
    - decata da ne spijat so krzneni igra~ki, a igra~kite da se ~istat so pravosmukalka i preku no} da se stavaat vo fri`ider za dlaboko zamrznuvawe (-20°C)
    - odr`uvawe na vla`nosta na vozduhot vo `iveali{tata do 50% i pomalku, so eliminacija na potencijalni iritansi.
  • specifi~ni merki :
  • - otstranuvawe na doma{nite `ivotni- milenici,
    -otstranuvawe na pernici i jorgani od perduvi, kilimi, tepisi, pred s# od spalnite sobi,
    -zadol`itelno perewe na postelninata na 1-4 nedeli,
    -zatvoreni prozorci za vreme na polenskata sezona, bidej}i polenskite alergeni mo`at da ja vlo{at sostojbata na celogodi{niot alergiski rinitis.

    11.1.3. Profesionalen rinitis

    -adekvatna ventilacija vo rabotnata okolina;

    -soodvetna upotreba na maski.

    11.2. Medikamentozna terapija (Vidi prilog 1)

    11.2.1.Antihistaminici za oralna upotreba

    - Se vrzuvaat za histaminskite receptori (H1) bez da gi stimuliraat (kompetativen antagonizam) i na toj na~in primarno gi inhibiraat simptomite predizvikani od otpu{tawe na endogeniot histamin.
    -Tie se efikasni vo reducirawe na simptomite, kako {to se kivavicata, jade`ot i rinoreata, no imaat malo dejstvo vrz zatnatosta na nosot.
    - Najdobri efekti se postignuvaat dokolku se primenat pred ekspozicijata na inkriminiraniot alergen.
    - Naj~esto se upotrebuvaat preparati od tretata generacija: terfenadinot, astemizanot, loratadin, cetirizinot koi ne ja minuvaat hematoencefalnata bariera, nemaat izrazen sedativen efekt, a nuspojavite se minimalni.
    - Pri aplikacijata na astemizolskata i terfenidinskata grupa postoi mo`nost za interreakcija so eritromicin i ketokonazol i opasnost od ventrikularna aritmija. Pri nivnata upotreba, ne treba da se pre~ekoruvaat prepora~anite dozi.

    11.2.2.Antihistaminici za lokalna upotreba

    - Levokabastin e popotenten vo odnos na prethodnite lekovi, so mnogu brzo dejstvo, a bez nesakani efekti,
    - povtoruvana administracija na lekot ne doveduva do tahifilaksa, {to ovozmo`uva podolgotrajni tretmani.

    11.2.3. Alfa adrenergi~ni agonisti

    - Tie se efikasni vazokonstriktori na krvnite sadovi na nosnata ligavica.
    - Lokalnite vazokonstriktori ne treba da se primenuvaat pove}e od 3 do 5 dena poradi mo`nosta za povratna kongestija na nosnata mukoza ili pak nejzina atrofija, t.n. medikamentozen rinitis.
    - Naj~esto primenuvani lokalni a2 - adrenergi~ni stimulatori se imidazolinskite preparati (oksimetazolin, nafazolin, ksilometazolin).
    - Preparatite za oralna upotreba (efedrin, pseudoefedrin i fenilpropanolamin) kaj nas ne se registrirani. Inaku, nivnata primena e kontraindicirana kaj koronarno-srcevite zaboluvawa, tireotoksikozata, glaukomot i dijabetesot.

    11.2.4. Kromolinski preparati

    - Dinatrium kromoglikat kako 4% rastvor vo vid na sprej, apliciran nazalno, dejstvuva lokalno na stabilizirawe (antiinflamatorno) na mast kletkite, so {to se inhibira osloboduvaweto na medijatorite.
    - Ovoj preparat e osnoven profilakti~en lek za sezonskiot alergiski rinitis, no se koristi i kako dolgotrajna terapija pri perenijalniot alergiski rinitis.
    - Ist efekt imaat preperatite od grupata na Nedocromil natrium.

    11.2.5.Kortikosteroidi

    - Dejstvuvaat vrz inflamacijata, osobeno so namaluvawe na mast-kletkite i eozinofilite vo nosnata mukoza i so spre~uvawe na otpu{taweto na medijatorite od mast - kletkite, so {to se reduciraat hiperreaktivnosta i vaskularnata permeabilnost.
    - Preparatite za nazalna primena od redot na Beclomethasone diproprionate se mo}ni, povr{inski aktivni i brzo se metaboliziraat.
    - Preparatite od grupata na Budesonide pobrzo se inaktiviraat vo crniot drob i se so pogolema efikasnost vo odnos na prethodnite.
    - Fluticasone proprionate e ponova grupa so poizrazeno lokalno visokospecifi~no dejstvo i naglasena antiinflamatorna aktivnost. Nivni nedostig e visokata cena.
    - Vnimatelna aplikacija e potrebna kaj bolnite so TBC i so virusni ili gabi~ni infekcii na respiratorniot trakt.
    - Lekuvaweto so lokalni kortikosteroidi ne treba da bide podolgo od 2 do 3 meseci.
    - Sistemska upotreba na kortikosteroidi se primenuva samo vo isklu~itelni slu~ai.

    11.3. Specifi~na imunoterapija (SIT)

  • Ovoj vid terapija e indiciran pri postoewe IgE alergiska preosetlivost, koja e jasno potvrdena so pozitivni ko`ni testovi i serum specifi~ni IgE, ili nazalni provokacioni testovi i pritoa postoi korelacija so simptomite na alergiskiot rinitis.
  • Se primenuva ako farmakoterapijata nedovolno gi kontrolira simptomite, ako producira nesakani nusefekti ili ako merkite za izbegnuvawe na alergenite ne davaat soodveten rezultat, a pritoa postoi anamneza na sezonski alergiski rinitis najmalku 2 sezoni ili na perenijalen alergiski rinitis od najmalku 6 meseci.
  • Efikasnosta na SIT e nazna~ena za alergenite polen treva, polen drvo (i toa breza i maslinka) pri sezonskiot alergiski rinitis i za alergenite od tipot na Dermatophagoides (ako e edinstven predizvikuva~) za celogodi{niot alergiski rinitis.
  • Ne treba da se primenuvaat alergopreparati na nedefinirani alergeni, kako na primer od ku}en prav, koi se neefikasni i rizi~ni za upotreba. Alergeni od `ivotinski vlakna bi mo`ele da se upotrebuvaat samo vo odredeni slu~ai koga e vo pra{awe profesionalen aran`man (odgleduva~i na `ivotni, laboratoriski i veterinarni tehni~ari i sl.).
  • SIT se primenuva so postepeno zgolemuvawe na alergenskata koncentracija, po koja sleduva fazata na odr`uvawe na dozata vo odredeni vremenski intervali, no vo kontinuitet od 3 godini.
  • Treba da se ima predvid mo`nosta za pojava na nesakani posledici bilo od lokalen karakter (edem, jade`, crvenilo i sl.) ili vo vid na sistemski reakcii.
  • SIT treba da ja sproveduvaat lekari specijalisti - alergolozi, dobro educirani vo lekuvawe na te{ka anafilaksa.
  • Potrebna e soglasnost na pacientot komu mu se predo~uvaat site potencijalni opasnosti i optimalnoto vremetraewe na terapijata.
  • Kontraindikacii za SIT se: terapija so b blokatori, postoewe kontraindikacii za primena na adrenalin, nesorabotka na pacientot, avtoimuni bolesti, bremenost, nekontrolirana astma.
  • 11.4. Drugi vidovi terapija

  • Irigacija so fiziolo{ki rastvor, aplikacija na antibiotici pri sekundardni bakteriski infekcii, fizi~ki ve`bi (fonoforeza), klimatsko lekuvawe. Operativen tretman mo`e da se koristi kako dopolnitelna terapevtska procedura.

  • 12. POSEBNI ASPEKTI

    12.1. Alergiski rinitis kaj decata

  • I pokraj toa {to patofiziolo{kite mehanizmi, klini~kata slika, kako i dijagnosti~kite i terapevskite aspekti se prakti~no isti kako i kaj vozrasnite, sepak postojat odredeni razliki.
  • Infektivniot rinitis e obi~no eden od prvite zaboluvawa vo `ivotot i kaj decata od 2 do 6 godi{na vozrast. Virusniot rinitis se javuva obi~no 6 pati godi{no, na {to mo`e da se nadovrze bakteriski rinitis, pa infekcijata da se prolongira od nekolku denovi do nekolku nedeli.
  • Sinusite se integrirani so nazalnite {uplini i poradi toa inflamacijata producira rinosinisitis. Etmoidalnite sinusi se dobro razvieni u{te pri ra|aweto, a maksilarnite postepeno se zgolemuvaat od ra|aweto do adolescencijata (no i na 3- godi{na vozrast se dobro razvieni). Sfenoidalnite, a osobeno frontalnite sinusi dobro se vizueliziraat od 10 do 14-tata godina.
  • Do 4-godi{na vozrast, klini~ka manifestacija na IgE posreduvana alergija na nosot e retka. Od ovaa vozrast e zabele`ano progresivno zgolemuvawe na incidencijata na alergiskiot rinitis, koja kaj adolescentite iznesuva 10-15%. Pritoa tipi~nite manifestacii na alergiski rinitis se opserviraat kaj adolescenti i mladi. Kaj malite deca, alergijata mo`e da e maskirana od rekurentni infektivni rinosiniziti, adenoiditi, vospalenija na srednoto uvo i tonziliti, pa mo`e da bide previdena nejzinata dijagnoza.
  • Nealergiski-eozinofilen rinitis sindrom (NERS) skoro i da ne se javuva kaj decata, tuku samo kaj vozrasni. Isto taka, decata retko zaboluvaat od nazalna polipoza.
  • Pri dijagnosticiraweto na alergiskiot rinitis kaj decata pomagaat nekoi facijalni karakteristiki i maniri, kako {to e "alergiskiot pozdrav" ili infraorbitalnite temni krugovi, koi inaku ne se patognomoni~ni. Pri dijagnosticiraweto, ORL pregledot ima prvenstveno zna~ewe, dodeka ko`nite testovi ne se sigurni kaj decata pod 2-godi{na vozrast. Isto taka, vkupnite serumski IgE se zgolemeni samo kaj mal broj od decata so alergiski rinitis, a nazalnite provokacii retko se primenuvaat kaj decata bidej}i se neprijatni, no i ne davaat korisni dopolnitelni informacii. Eozinofilijata vo nazalniot sekret mo`e da bide prisutna i kaj alergiskite, no i kaj nealergiskite entiteti, a eozinofilijata vo perifernata krv e mnogu retko poka~ena kaj decata so alergiski rinitis.
  • Principite na terapija se isti kako i kaj vozrasnite. Oralnite antihistaminici se osnova vo terapijata, bidej}i lokalna terapija poradi nedostig na sorabotka kaj pomalite deca te{ko mo`e da se primenuva. Dosega{noto iskustvo na lokalna primena na nazalni kortikosteroidi ne uka`uva na nesakani efekti. Tie osobeno se prepora~uvaat koga nazalnata opstrukija e najnazna~en simptom. Sistemska primena na kortikosteroidi ne e prepora~liva pri nekomplicirani slu~ai na alergiski rinitis. Isto taka, lokalni vazokonstriktori kaj decata pod ednogodi{na vozrast ne se prepora~uvaat poradi tesniot rang me|u terapevtskata i toksi~nata doza, koja mo`e da dovede do kardiovaskularni naru{uvawa i rastrojstva na centralniot nerven sistem.
  • Profilakti~kite merki za kontrola na sredinata se od pogolemo zna~ewe za decata.
  • 12.2. Alergiski rinitis kaj postari

  • Alergiskite mehanizmi retko se pri~ina za alergiski rinitis kaj lu|eto postari od 65 godini. Nealergiskite mehanizmi se vo osnova na rinitis simptomite i nazalnata hiperreaktivnost.
  • Vo slu~aj na pojava na vistinski alergiski rinitis, vo terapijata ne treba da se koristi postara generacija antihistaminici, bidej}i mo`e da dovede do problemi so `ol~noto }ese i so vizuelnata akomodacija. Isto taka, vazokonstriktori, osobeno ako se zemaat oralno, po~esto davaat kardiovaskularni i CNS nesakani efekti.
  • 12.3. Alergiski rinitis kaj bremeni

  • Mo`na e pojava na rinitis simptomi vo vid na nazalna opstrukcija i rinorea od vtoriot mesec na bremenosta pa se do krajot na bremenosta, koi is~eznuvaat po poroduvaweto. Estrogenite i progesteronot predizvikuvaat zgolemena aktivnost na seromukoznite `lezdi, a zgolemuvaweto na nazalniot krven volumen doveduva do nazalna kongestija.
  • Simptomite kaj pacientkite {to ve}e stradaat od alergiski rinitis mo`e da se promenat vo tekot na bremenosta kon podobo ili kon polo{o.
  • Pri lekuvaweto e potreben vnimatelen priod. Pri aplikacija na prvata generacija antihistaminici, zabele`ani se teratogeni efekti kaj `ivotni. Za novite generacii antihistaminici nema vakvi podatoci. Tie se la~at so maj~inoto mleko.
  • Teoretski, oralnite dekongestivi mo`e da dovedat do vaskularni naru{uvawa kaj placentata i fetusot, no sepak, davani vo terapevtska doza se dozvoleni za upotreba pri bremenost. Mo`e da se primenuvaat nazalni kortikosteroidi vo prepora~ana doza, bidej}i nivnata upotreba dosega ne e povrzana so teratogeni efekti.
  • Imunoterapija ne treba da se zapo~nuva vo bremenost, no terapijata na odr`uvawe mo`e da prodol`i, ako ve}e dava efekti.
  • 12.4. Alergiski rinitis kaj sportisti

  • Fizi~kiot napor e potenten vazokonstriktor. Nazalnata rezistencija pri napor se namaluva pred s# kako rezultat na osloboduvawe na noradrenalin pa se zgolemuva proodnosta na nazalnite pati{ta. Vo normalni uslovi ne postoi "rebound" fenomen i efektot na vazokonstrikcijata trae okolu eden ~as po fizi~kiot napor, no kaj sportisti, maratonci ili velosipedisti e zabele`an ovoj fenomen, pri {to po kratkiot period na podobrena proodnost na nosot, sleduva nazalna opstrukcija koja mo`e da ja kompromitira sportskata aktivnost.
  • Pri prepi{uvawe medikamenti za sportist, treba da se zemat predvid dva principa:
  • · lekot da ne se nao|a na listata na doping-sredstvata, kakvi {to se: vazokonstriktori (derivati na b - phenylethylamine, oralen ili nazalen efedrin, oralen ili nazalen pseudoefedrin), sistemski kortikosteroidi;
    · lekot da nema nesakani efekti vrz sportskata aktivnost. Da ne se zaboravi deka prvata generacija antihistaminici imaat sedira~ki i antiholinergi~en efekt, dodeka imunoterapijata mo`e da dovede do lokalna reakcija.
  • Najprepora~livo e da se primenuvaat treta generacija antihistaminici i lokalni kortikosteroidi. Pri sezonski alergiski rinitis se prepora~uva imunoterapija, koja treba da zapo~ne tri meseci pred sportskata sezona. Sportistot treba da se sovetuva da nema fizi~ka aktivnost na denot na aplikacijata.
  • 12.5. Profesionalen alergiski rinitis

  • Profesionalniot rinitis pretstavuva rinitis predizvikan od ekspozicija na odreden agens od rabotnoto mesto. Mnogu ~esto koegzistira so profesionalnata astma i simptomite na rinitis se javuvaat paralelno so bronhijalnite simptomi, verojatno kako rezultat na ista patogeneza.
  • Incidencijata na profesionalniot rinitis e pod realnite ramki poradi nesoodvetnoto dijagnosticirawe na entitetot.
  • Nekoi od pri~inskite agensi za alergiski ili iritanten profesionalen rinitis se: laboratoriski `ivotni, mikrokrle`i, enzimi na Bacillus subtilis, kedrovo drvo, izotoni~en kisel hidrazin, trimeliti~en anhidrid (TMA). Supstanciite so niska molekularna te`ina, za koi porano postoe{e mislewe deka nemaat dovolna golemina da predizvikaat imunolo{ka reakcija, vo ponovite ispituvawa se poka`aa kako odli~ni hapteni.
  • Simptomite na profesionalniot rinitis stivnuvaat von rabotnoto mesto, vo tek na vikendite i godi{nite odmori. Hroni~nata ekspozicija mo`e da dovede i do hroni~ni simptomi dokolku nema prekin na ekspozicijata za podolgo od edna nedela. Manifestacijata na simptomite mo`e da se javi i kako docna reakcija (6-8 ~asa) po ekspozicijata na inicijalniot agens.
  • Vo dijagnosti~kata procedura, rinoskopijata otkriva samo nespecifi~ni znaci na inflamacija. Specifi~nite nazalni provokacioni testovi treba da se izveduvaat so vnimatelno zgolemuvawe na dozata na suspektniot agens.
  • Kontrolata na rabotnata sredina e prv preventiven pristap po dijagnosticirawe na profesionalniot rinitis. Adekvatna ventilacija ili upotreba na maski mo`no e da bidat dovolni za redukcija na ekspozicijata na tolerantni dozi. Doa|a predvid i konvencionalnata farmakoterapija, so primena na antihistaminici, nazalni steroidi ili natrium kromoglikat.
  • 12.6. Medikamentozen alergiski rinitis

  • Pri prolongirana intranazalna (zlo)upotreba na dekonestivi (a-adrenoreceptorni agonisti) mo`e da se javi "rebound" kongestija kako rezultat na povraten efekt. Poradi toa, ovie lekovi ne treba da se da se zemaat podolgo od 7 do 10 dena.
  • Se prepora~uva razgovor so pacientot i objasnuvawe za pri~inite na zaboluvaweto, postapno namaluvawe na dekongestivite i primena na fiziolo{ki rastvor, kako i lokalni nazalni steroidi. Vo odredeni slu~ai, ako nema kontraindikacii, se prepora~uva kratka primena na oralni steroidi (na primer prednisolon 30 mg na den, vo tek na 5 dena).

  • 13. SKALEST PRISTAP VO TERAPIJATA NA ALERGISKIOT RINITIS

    13.1. Sezonski alergiski rinitis

    Kontrola na sredinata-osnovno

  • Blaga bolest so povremeni simptomi
  • Primena na oralni nesedira~ki H1 antihistaminici pri pojava na simptomite,
    ili
    antihistaminici ili kromoglikat, lokalno vo nosot i o~ite.
  • Umerena bolest so nazna~eni nazalni simptomi
  • Lokalni nazalni steroidi, da se zapo~ne rano vo sezonata,
    i
    antihistaminik ili kromoglikat lokalno vo o~ite.
  • Umerena bolest so nazna~eni o~ni simptomi
  • Oralen nesedira~ki H1 antihistaminik sekojdnevno,
    ili
    lokalen nazalen steroid i kromoglikat lokalno vo o~ite.
  • Ako seto ova e neefikasno, treba:
  • ORL pregled,
  • sistemski steroidi za krizni situacii,
  • mo`na imunoterapija.
  • 13.2. Celogodi{en alergiski rinitis kaj vozrasni

    Kontrola na sredinata- osnovno

    Lokalni nazalni steroidi pri dolgotrajna ekspozicija. Pri intermitentni manifestacii- povremeno oralni nesedira~ki H1 antihistaminici i povremeno oralni dekongestivi. Specifi~na imunoterapija pri neuspeh na medikamentoznata terapija.

    13.3. Celogodi{en alergiski rinitis kaj deca

    Kontrola na sredinata vo vid na odbegnuvawe alergeni i iritanti, posebno na pasivna ekspozicija na ~ad od cigari ako se roditelite pu{a~i. Lokalno kromoglikat sprej. Lokalni nazalni antihistaminici Oralni nesedira~ki H1 antihistaminici. Lokalno nazalni steroidi ako seto ova e neefikasno ili ako se raboti za dolgotrajna ekspozicija.


    14. ZBIREN PREGLED NA DOKTRINARNITE STAVOVI

     


    15. LEGENDA NA KRATENKI

    NERS- nealergiski eozinofilen rinitis sindrom
    TMA- trimeliti~en anhidrid
    PZ- polenovi zrna
    IgE- imunoglobulini od grupa E
    LTB4- leukotrieni B4
    LTC4- leukotrieni C4
    PGD2-prostaglandini D2
    PAF-platelet activating factor (faktor na aktivacija na trombocitite)
    Il-1 - interleukin-1
    Il-2 - interleukin-2
    Il-3 - interleukin-3
    Il-4 - interleukin-4
    Il-5 - interleukin-5
    Th2- T-helper 2 (T2 kletki {to davaat pomo{)
    GM-CSF- granulocyte/macrophage colony-stimulating factor. (stimulira~ki faktor na granulocitnomakrofagnite kolonii)
    VCAM -1- vascular cells adhesion molecules-1 (adhezioni molekuli na vaskularnite kletki)
    MBP- main basophillic protein-(glaven alkalen protein)
    EPO- esophillic peroxidase (eozinofilna peroksidaza)
    SP- substance P (supstanca P)
    SIT- specifi~na imunoterapija

     

    16. LITERATURA

  • de Blay F. Airborne characteristics of indoor allergens: relevance to disease and avoidance.Eur Respir Rev 1998;8:53, 148-152
  • Bousquet J, Airway inflammation the basis of rhinitis and asthma. Proceedings of a Symposium held at the XV th EAACI Congress, Paris, 1992:14-3;1-93
  • Bousquet J (ed). Inspiration in asthma. "The Coexistence of Rhinitis with Asthma" Quaeritur Zeneca, 1998
  • Van Moerbeke D (ed). European Allergy White Paper. Allergic Diseases as a Public Health Problem. Bruxelles: UCB Pharmaceutical Sector-Institute of Allergy, 1997; 1-117.
  • Doki} D, Cvetanov V, E`ova N. Alergiski rinit. Vo I Makedonski imunolo{ki kongres, Mak med pregled 1996; 50: (supl 23): 90.
  • Dokic D, Howarth P. Effect of ozone on the nasal mucosa in normals and rhinitis. Vo I Makedonski imunolo{ki kongres, Mak med pregled 1996; 50: (supl 23): 96.
  • Dokic D, Low JL, Lou L, Dokic E, Howarth P. Ozone exaggerates the nasal allergic inflamation. Allergy and Clinical Immunology International, 1997 (supp 4):959.
  • \or~ev A. Makedonski nacionalen plan i programa za dijagnoza i lekuvawe na bronhijalnata astma-realnost ili vizija. Skopje:Biro "M&F", 1996:1-144.
  • \or~ev A. Gruev N, Todevski D, Lazarevska M, Dimitrievska D, Grueva-\or~eva L. Astma i nazalna polipoza-na{i iskustva i svetski trendovi. Vo: Makedonski imunolo{ki denovi '98. Mak med pregled 1998; (supl 32): 31-32.
  • E`ova N, Milkovska S, Cvetanov V, Risteska-Ku~ S. Korelacija pome|u aeropalinolo{kata kontaminacija i kutanata preosetliost. Vo: II Kongres na makedonskoto respiratorno zdru`enie. Mak med pregled 1997 god; 51 (supl 28) : 138-9
  • E`ova N. Cvetanov V, Vasevski J, Karaxinska-Bislimovska J, Risteska-Ku~ S. Rinomanometriski karakterisktiki kaj sinbronhijalniot sindrom. Vo: II Kongres na makedonskoto respiratorno zdru`enie. Mak med pregled 1997 god; 51 (supl 28) :50.
  • International Rhinitis Management Working Group. International Consensus Report on Diagnosis and Management of Rhinitis. Allergy 1994;49 (Suppl 19): 5-34.
  • Kay AB.Principles and Practice of Diagnosis and Treatment of Allergic Disease.. In: Kay AB (ed) Asthma and Allergic Rhinitis. Evolving Concepts in Management.Oxford: Blackwell Science Ltd, 1997;31-50.
  • Kjellman NIM. Prediction and prevention of allergy in infants and children. ACI News 1993;5:131-4
  • Lund V, Aarson D, Bousquet J et al. International Consensus Report on the Diagnosis and Managenment of rhinitis. Allergy 1994; 50 (Suppl 19):1-34
  • Magnussen H, Holz O, Jorres RA. Is ozone really important? Eur Respir Rev 1998;8:53,141-144.
  • Mileva @, Georgiev G. Nacionalen konsenzus za alergi~ni riniti. Sofija: Schering Plough Central East AG, 1996;3-30.
  • Milkovska S, Jankova R. Komparativni rezultati na polenskata mikroflora vo Skopje i Sofija. Vo Zbornik na trudovi od II Kongres na makedonsko respiratorno zdru`enie. Mak med pregled 1997; 50 (sup 28): 139.
  • Milkovska S, Cvetanov V, Jankova R. Preliminarni soznanija za Dermatophagoides vo na{ata sredina. Vo Zbornik na trudovi od II Kongres na makedonsko respiratorno zdru`enie. Mak med pregled 1997; 50 (sup 28): 49-50.
  • Milkovska S, Risteska-Ku~ S. Pollen calendar of the city of Skopje, 1 St. Balkan Congress on Allergology. Sofia:1998:P 31
  • Milkovska S. Trendovi na aeropalinologijata. Vo: Makedonski imunolo{ki denovi '98. Mak med pregled 1998; (supl 32):28-29.
  • Pedon DB, Setzer RW JR, Delvin RB. Ozone exposure has both a primingeffect on allergen- induced responses and an intrinsic inflamatory action in the nasal airways of perennially allergic asthmatics. Am J Respir Crit Care Med 1995; 151:1336-1345.
  • Rusznak C, Devalia JL, Davies RJ. The impact of pollution on allergic disease. Allergy 1994; 49:21-7.
  • Spieksma F Th M, Nolard N, Frenguelli G, Van Moerbecke D. Pollens de l'air en Europe. Bruxelles:UCB, 1993:1-83
  • ]aev V. Cvetanov V. Alergiski rinitis, predlog konsenzus. Vo: Makedonski imunolo{ki denovi '98. Mak med pregled 1998; (supl 32): 29-30.
  • ]aev V. Sezonski alergiski rinit. Dijagnostika i tretman. Skopje, 1998.
  • Howarth PH. Seasonal and Perennial Allergic Rhinitis. In: Kay AB (ed) Asthma and Allergic Rhinitis. Evolving Concepts in Management.Oxford: Blackwell Science Ltd, 1997;15-30.
  • Cvetanov V, E`ova N, Micajkovski I. Rinomanometriska evaluacija na efektot na Loratadine pri alergiskiot rinit. I Makedonski imunolo{ki kongres Ohrid: 1996.
  • Cvetanov V, Milkovska S, E`ova N. Risteska-Ku~ S. Aeropalinolo{ki opservacii vo Skopje za periodot 1993-1996 god. I Makedonski imunolo{ki kongres, Mak med pregled 1996; 50 (Supl 23):91.
  • Cvetanov V, E`ova N, Risteska-Ku~ S, Micajkovski I. Rinomanometriska provokacija kaj alergiskite riniti. Vo: Zbornik na trudovi od I Makedonski imunolo{ki kongres. Mak med pregled 1996; 50 (sup 23): 92.
  • Cvetanov V, E`ova N, Risteska-Ku~ S, Manasiev E, Petrovska J. Todorov S, Stankova L. Alergiski rinit-epidemiolo{ki aspekti. Vo: Zbornik na trudovi od I Makedonski imunolo{ki kongres. Mak med pregled 1996;50 (sup 23): 90.
  • Cvetanov V. Rinomanometrija vo detekcija na alergiski riniti. Vo: Zbornik na trudovi od I Makedonski imunolo{ki kongres. Mak med pregled 1996;50 (sup 23): 92.
  • Cvetanov V, E`ova N, Risteska-Ku~ S, Micajkovski I. Rinomanometriska provokacija kaj alergiski riniti. Vo: Zbornik na trudovi od I Makedonski imunolo{ki kongres. Mak med pregled 1996; 50 (sup 23): 92.
  • Cvetanov V, Milkovska S, E`ova N, Karaxinska-Bislimovska J. Aeropalinolo{ki karakteristiki na polenskata mikroflora vo Skopje. Mak med pregled 1993;47:147-51
  • Cvetanov V, Risteska-Ku~ S, E`ova N, Micajkov I. Rinomanometrija: zna~ewe, primena i osnovni principi. Mak med pregled, 1996, 48,181-185.
  • Cvetanov V. Objektivizacija na primenata na specifi~na imunoterapija. Vo: II Kongres na makedonskoto respiratorno zdru`enie. Mak med pregled 1997 god; 51 (supl 28) : 23.
  • Cvetanov V., Milkovska S, Ezova N., Risteska-Kuc S., Vasevski J. Correlation between aeropalynological contamination and skin sensitization, 1 St. Balkan Congress on Allergology. Sofia 1998:P 32
  • Cvetanov V., Dokic D.Effects of ozone on the allergic inflamatory reaction on the nasal mucosa. 1 St. Balkan Congress on Allergology. Sofia 1998.
  • Cvetanov V. Povrzanosta na aerozagaduvaweto so alergiskite zaboluvawa. Vo: Makedonski imunolo{ki denovi '98. Mak med pregled 1998; (supl 32):24-25.
  • Cvetanov V, Trandafilovski P, Karaxinska-Bislimovska J, Balabanova-Stefanova M, E`ova N. Alergiski bolesti-lekuvawe. Skopje: MEDIS informatika, 1998. 63-76.
  •  

    PRILOG 1: NAJ^ESTO UPOTREBUVANI LEKOVI ZA ALERGISKI RINITIS

    PRILOG 2: POLENOV KALENDAR NA GRAD SKOPJE

    PRILOG 3: VIDOVI NA RASTENIJA ^II POLENOVI ZRNA SE NAJZASTAPENI NA TERITORIJA NA R. MAKEDONIJA

     

     


    Copyright (c) 1998-2003 MedInter, Skopje. Site prava se zadr`ani
    Avtor: Prof. d-r Mirko Spiroski
    Revidirano: Avgust 2003

     

    .

      Adresa:
    Institut za imunobiologija i humana genetika,
    Medicinski fakultet, 1109 Skopje, PP 60, Republika Makedonija


    Tel.:+389-2-3110556
    Faks: +389-2-3110558

    e-mail: mspiroski@yahoo.com
    http://www.immunology.edu.mk

     

     

     

     

     

     

    .