| . |
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka
imunologija i alergologija
|
. |
MAKEDONSKI
NACIONALEN KONSENZUS ZA ALERGISKI RINITIS
vo redakcija na prof.
d-r Vladimir Cvetanov
Skopje, maj 1999
Dokumentot
mo`e da se simne vo *.PDF
format
(pritisni na desnoto
kop~e od glu{ecot i simni go dokumentot so Save Target (Link) As
... )
HRONOLOGIJA
- 28. 09. 1998 g : Sobranieto
na Zdru`enieto go prifa}a trudot "Alergiski rinitis-predlog za
konsenzus" na V. ]aev i V. Cvetanov, prezentiran na Makedonski
imunolo{ki denovi '98.
- 29. 12. 1998 g.: Upravniot
odbor na Zdru`enieto formira rabotna
grupa i ja odobruva globalnata koncepcija
za izrabotka na konsenzus.
- 21.04 1999 g.: Delot od
rabotnata grupa pri Institutot za medicina na trudot go izgotvuva i
dostavuva tekstot na predlogot za konsenzus i do ostanatite ~lenovi
na rabotnata grupa.
- 26.04. 1999 g.: So mali
dopolnuvawa rabotnata grupa go prifa}a predlo`eniot tekst.
BLAGODARNOST
Zdru`enieto za bazi~na,
klini~ka imunologija i alergologija izrazuva golema blagodarnost na Lek-Skopje,
za materijalnata poddr{ka pri pe~ateweto na Konsenzusot.
AVTORI - RABOTNA GRUPA
CIP
- Katalogizacija vo publikacija
Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski",
Skopje
616.21.002-056.3(497.7)
MAKEDONSKI nacionalen
konsenzus za alergiski rinitis / [avtori
Vladimir Cvetanov ... [i
dr.] ;
vo redakcija Vladimir Cvetanov. - Skopje : Zdru`enie za bazi~na,
klini~ka imunologija i alergologija, 1999. - 56 str. : sliki ;
21 cm.
Bibliografija: str.
36-38
ISBN 9989-878-41-2
1. Cvetanov,
Vladimir
a) Rinitis, alergi~en - Makedonija
|
Lektor: Slavica Ni~ota
Izdava~: Zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i
alergologija
Tehni~ko ureduvawe: MEDIS dooel, Skopje
Pe~ati: Evropa '92, Ko~ani
Tira`: 1000 primeroci
Spored misleweto na
Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija broj 07-2785/2 od
14.05.1999 god., za publikacijata MAKEDONSKI NACIONALEN KONSENZUS ZA
ALERGISKI RINITIS se pla}a povlastena dano~na stapka.
Predgovor
Donesuvaweto na Makedonskiot
nacionalen konsenzus za alergiski rinitis vo Republika Makedonija e
bazirano na dolgogodi{na stru~na i nau~na rabota, ocenka i kriti~ka
opservacija od pove}e aspekti i integralen pristap. Celta na konsenzusot
e postavuvawe na osnovnite nasoki pri dijagnoza, terapija i prevencija
na alergiskiot rinitis, a so toa i obezbeduvawe podobra i pouspe{na
kontrola na zaboluvaweto. Namenet e pred s# za lekarite od op{ta
medicina, no i za site drugi lekarski profili koi mo`e da najdat
soodvetni informacii od svoj interes. Ovaa na{a ideja se temeli na
informacijata deka vo zemjite na Evropskata zaednica pacientite so
alergiski rinitis gi zgri`uvaat lekari od op{ta praktika od 42% vo
Grcija do 80% vo [kotska. Na izvesen na~in, vakviot podatok e vo tesna
vrska so namerata na Ministerstvoto za zdravstvo na R. Makedonija za
afirmacija na lekarot od op{ta medicina vo reformskite zafati na
sistemot na zdravstvena za{tita. Me|utoa, ovaa opredelba ne mo`e da se
postigne samo so utvrdeni pravila prevzemni i implementirani kaj nas.
Makedonskiot nacionalen
konsenzus za alergiski rinitis se temeli na Me|unarodniot konsenzus za
dijagnoza i lekuvawe na rinitisot od 1994 g. (International
Rhinitis Management Working Group.International Consensus Report on
Diagnosis and Management of Rhinitis. Allergy 1994; Suppl 19:49:1-34),
modificiran vo nacinalni ramki, a
potrebata za negovo donesuvawe proizleguva od slednive fakti i sostojbi:
alergiskiot rinitis dolgo
vreme e zapostavuvan vo odnos na alergiskata bronhijalna astma. No
site sovremeni istra`uvawa se vo prilog na faktot deka golem broj
lica koi ne se pravilno prevenirani i lekuvani od alergiski rinitis,
podocna razvivaat bronhijalna astma;
postoi metodolo{ka
neuedna~enost, razli~ni dijagnosti~ki i terapevtski kriteriumi koi
nalagaat sovremena koncepcija vo dijagnozata i lekuvaweto na
alergiskiot rinitis;
alergiskiot rinitis go
ote`nuva `ivotot i socijalniot kontakt na bolniot vo tek na nekolku
dekadi, {to rezultira so postojano odlevawe sredstva, namaluvawe na
kvalitetot na `iveeweto, gubewe na rabotni denovi. Vo R. Makedonija
nema podatoci za ovoj vid na tro{oci.
Tokmu poradi vakvata sostojba i
kaj nas e aktuelen problemot za unificirawe na dijagnosti~kiot i
terapevtskiot pristap i potrebata za dobivawe sovremeni informacii,
podobra prevencija i terapija, {to e predmet na Makedonskiot nacionalen
konsenzus za alergiski rinitis.
Bidej}i se raboti za
isku~itelno dinami~na materija od site aspekti, sigurno }e bide potrebno
vo eden period, ne podolg od 2-3 godini Konsenzusot da bide podlo`en na
revizija.
Zdru`enie za
bazi~na, klini~ka imunologija
i alergologija
Pretsedatel,
Prof. d-r
Vladimir Cvetanov
SODR@INA
- VOVED
- 1.
ALERGISKI RINITIS
- 2.
DEFINICIJA
- 3.
KLASIFIKACIJA
- 4.
EPIDEMIOLOGIJA
- 5.
ETIOLOGIJA
- 6.
PATOGENEZA
- 7.
KLINI^KA SLIKA
- 7.1. Sezonski alergiski
rinitis
- 7.2. Celogodi{en
alergiski rinitis
- 7.3. Profesionalen
alergiski rinitis
- 8.
DIJAGNOZA
- 8.1. Anamneza
- 8.2. ORL status
- 8.3. Funkcionalni testovi
- 8.3.1. Rinomanometrija
- 8.3.1.1. Testot na
dekongestija
- 8.3.2. Akusti~na
rinometrija
- 8.4. Op{t klini~ki
pregled
- 8.5. Ko`ni testovi
- 8.6. Odreduvawe vkupni
serumski IgE i specifi~ni IgE
- 8.7. Odreduvawe na
eozinofili vo bris od nos
- 8.8. Odreduvawe na
eozinofijata vo perifernata krv
- 8.9. Osloboduvawe
medijatori od bazofilite vo perifernata krv - test na degranulacija
na bazofilite
- 8.10. Odreduvawe
medijatori vo serum, nazalen sekret ili urina
- 8.11. Drugi ispituvawa
- 9.
DIFERENCIJALNA DIJAGNOZA
- 10.
TAKSONOMSKI KARAKTERISTIKI NA POLENSKATA MIKROFLORA VO SKOPJE I R.
MAKEDONIJA
- 10.1. Aeropalinolo{ki
pristap vo dijagnostikata na alergiskiot
rinitis
- 11.
LEKUVAWE
- 11.1. Kontrola na
sredinata
- 11.1.1. Sezonski
alergiski rinitis
- 11.1.2. Celogodi{en
alergiski rinitis
- 11.1.3. Profesionalen
rinitis
- 11.2. Medikamentozna
terapija
- 11.2.1. Antihistaminici
za oralna upotreba
- 11.2.2. Antihistaminici za
lokalna upotreba
- 11.2.3. Alfa adrenergi~ni
agonisti
- 11.2.4. Kromolinski
preparati
- 11.2.5. Kortikosteroidi
- 11.3. Specifi~na
imunoterapija (SIT)
- 11.4. Drugi vidovi
terapija
- 12.
POSEBNI ASPEKTI
- 12.1. Alergiski rinitis
kaj decata
- 12.2. Alergiski rinitis
kaj postari
- 12.3. Alergiski rinitis
kaj bremeni
- 12.4. Alergiski rinitis
kaj sportisti
- 12.5. Profesionalen
alergiski rinitis
- 12.6. Medikamentozen
alergiski rinitis
- 13.
SKALEST PRISTAP VO TERAPIJATA NA ALERGISKIOT RINITIS
- 13.1. Sezonski alergiski
rinitis
13.2. Celogodi{en alergiski rinitis kaj vozrasni
- 13.3. Celogodi{en
alergiski rinitis kaj deca
- 14.
ZBIREN PREGLED NA DOKTRINARNITE STAVOVI
- 15.
LEGENDA NA KRATENKI
- 16.
LITERATURA
- PRILOG
1. NAJ^ESTO UPOTREBUVANI LEKOVI ZA ALERGISKI RINITIS
- PRILOG
2. POLENOV KALENDAR NA GRAD SKOPJE
- PRILOG
3. VIDOVI NA RASTENIJA ^II POLENOVI ZRNA SE NAJZASTAPENI NA
TERITORIJATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
VOVED
Prevalencijata na
alergiskite bolesti na respiratorniot sistem vo poslednive 20-30
god. vo svetot i kaj nas e so manifesten trend na porast. Pritoa e
registrirano zgolemuvawe 2-3 pati vo tek na edna dekada, {to ne se
dol`i samo na pogolemata svest za alergiskite zaboluvawa, a kako
mo`ni faktori se nazna~uvaat: nadvore{noto i vnatre{noto zagaduvawe
na vozduhot, promenite vo `ivotniot stil i op{tata higiena. Nekoi
vozdu{ni polutanti kako: NO2, O3,
SO2, mo`e da
favoroziraat IgE senzibilizacija i razvitok na alergiskite
zaboluvawa i se favorizira~ki faktor za alergiska hipersenzitivnost.
Aerozagaduvaweto vo urbanata sredina od svoja strana nametnuva
promeni vo stilot na `iveewe i po~esto "begstvo" vo
priroda i so toa mo`nost za polenska senzibilizacija na individui so
atopiski predispozicii.
Prevalencijata na
alergiskiot rinitis vo R. Makedonija spored preliminarnite soznanija
od epidemiolo{kata studija izvedena vo 1996 god od Institutot za
medicina na trudot iznesuva 11,5%, so {to alergiskiot rinitis vo
Republika Makedonija se nametnuva kako seriozen problem. Nedostigot
na ovie podatoci e {to tie se odnesuvaat samo na grad Skopje i deka
pritoa e opfatena populacija samo nad 18- godi{na vozrast. Na ova
mora da se dodade deka sega{nite oficijalni statisti~ki podatoci za
alergiskiot rinitis se nevalidni (bolni~ki i ambulantno-poliklini~ki
morbiditet) poradi nesoodvetnoto {ifrirawe i klasifikacija.
Definicija na rinitis
Rinitis e vospalenie na
nosnata ligavica {to se karakterizira so eden ili pove}e od slednive
simptomi: nazalna kongestija, rinorea, kivavica i jade` vo nosot.
Klasifikacija na rinitisite
· Alergiski rinitis (J
30.4)
sezonski alergiski rinitis
(J 30.1)
celogodi{en alergiski
rinitis (J 30.3)
· Infektiven rinitis
- akuten infektiven rinitis (J
00)
- hroni~en infektiven rinitis
(J 31.0)
- specifi~en infektiven
rinitis (TBC, lues, lepra, rinoskleroma) (J 31.0)
· Drugi formi
idiopatski (vazomotoren) (J
30.0)
nealergiski-eozinofilen
rinitis sindrom (NERS)
profesionalen
hormonalen
medikamentozen i iritanten
rinitis od hrana
emocionalen
atrofi~en rinitis (J 31.0)
1.
ALERGISKI RINITIS
2. DEFINICIJA
Alergiskiot rinitis e
vospalitelna bolest na nazalnata mukoza koja se karakterizira so
prisustvo na mastociti, bazofilni, eozinofilni i drugi kletki i eden i
pove}e od slednive klini~ki simptomi: hipersekrecija, priliv na krv vo
nosnata mukoza, ~e{awe, kivawe i zatnat nos najmalku 2 nedeli.
3. KLASIFIKACIJA
Sezonski alergiski
rinitis - koga postoi sezonska ekspozicija na oddelni specifi~ni
polenski alergeni kaj prethodno senzibilizirani lica, {to
predizvikuva ~e{awe, iritacija, nazalna kongestija, kivavica i
vodenikava rinorea;
Celogodi{en alergiski
rinitis - hroni~na inflamacija na nazalniot epitel so postojano
prisutni rinitis simptomi vo vid na ~e{awe, kivawe, prosledeno so
vodnikava sekreciija i nazalna opturacija;
Profesionalen alergiski
rinitis - predizvikan od ekspozicija na alergeni od rabotnoto
mesto.
4. EPIDEMIOLOGIJA
Vo tekot na 1993 god. vo
Institutot za medicina na trudot se registrirani 556 slu~ai na
sezonski alergiski rinitis i 127 slu~ai na perenijalen alergiski
rinitis so proporcija 4,4 : 1,0 vo korist na sezonskiot alergiski
rinitis.
Spored rezultatite od
epidemiolo{kite istra`uvawa, raboteni vo 1995 god. vo Centarot za
alergija pri Institutot za medicina na trudot, zastapenosta na
alergiskiot rinitis vo na{ata sredina (Skopje) iznesuva 11,5 %;
Prevalencijata na sezonskiot
alergiski rinitis iznesuva 7,1%, i toa 62,5 % kaj `enite i 37,5% kaj
ma`ite;
Zapo~nuvaweto na sezonskiot
alergiski rinitis e vo rang od 16-57 god. za `eni i od 13-59 god. za
ma`i;
Prevalencijata na
celogodi{niot alergiski rinitis iznesuva 4,4 %. Toj e pove}e
zastapen kaj ma`ite (60%) vo odnos na `enite (40%) i zapo~nuva na
14- god. vozrast kaj `enite, a kaj ma`ite na 17 godini;
Vo 73% slu~ai celogodi{niot
alergiski rinitis se javuva prvpat kaj vozrasnata grupa od 20 do 39
god.
5. ETIOLOGIJA
Naj~esti alergeni etiolo{ki
povrzani so pojavata na alergiskiot rinitis se:
Poleni vo na{eto podra~je
(drvja- breza, lipa, dab, leska, brest, bor, trevi- livadarka,
e`ovka, `r`, p~enica, pleveli- pelin, {tavej, tegavec, koprivi,
gluvar~e,);
Gabi, osobeno muvlite i
nivnite spori- Cladosporium, Alternaria,
Penicillium, Mucor, Aspergillus, Fusarium;
Alergeni od `ivotinsko
poteklo - doma{en prav, mikrokrle`ite - Dermatophagoides
pteronyssinus, D. farinae, D. chelidonis, lebarki,
epidermalni produkti i sekreti na doma{ni `ivotni - ma~ka, ku~e;
Profesionalni alergeni
-nikel, hrom, kobalt, prav od drvo, bra{no, laboratoriski `ivotni,
lateks, lepila, rastvoruva~i, enzimi na Bacillus
subtilis, trimeliti~en
anhidrid-TMA i dr;
Favorizira~ki faktori - nazalni
nespecifi~ni iritansi: (studen vozduh, napor, ~ad od cigari,
razli~ni mirisi, alkohol, za~ini), emocionalni faktori.
6. PATOGENEZA
Vo osnova na patogenezata na
alergiskiot rinitis e inflamacija, nastanata kako rezultat na
kontakt na senzibiliziranata nosna ligavica so pri~inskiot alergen.
Patogenetski se
karakterizira so u~estvo na specifi~ni kletki, medijatori,
nervno-refleksen mehanizam i hiperreaktivnost na nazalnata ligavica
kon nespecifi~ni drazbi na okolinata.
Simptomite na alergiskiot
rinitis vo odnos na patogenezata se rani i docni.
Ranite reakcii: ~e{awe,
kivavica, vodenikava sekrecija i nazalna kongestija. Nastanuvaat po
nekolku minuti od kontaktot so alergenot. Patogenetski se rezultat na
IgE zavisna aktivacija na mast kletkite vo nazalnata mukoza pri {to se
osloboduvaat medijatori: histamin, triptaza, leukotrieni-LTB4
i LTC4, prostoglandini-PGD2, faktor na
aktivacija na trombocitite-PAF, bradikinin, koi doveduvaat do
vazodilatacija, zgolemena vaskularna permeabilnost, glandularna
sekrecija i stimulacija na aferentnite nervi.
Docnite reakcii: Se
razvivaat 6-12 ~asa podocna so zatnatost na nosot, gubewe na osetot za
miris, nazalna hiperreaktivnost i se rezultat na LTB4 i PAF
(od ranata faza) koi predizvikuvaat natrupuvawe na eozinofili vo
nosnata ligavica, vo koj aktivno u~estvuvaat i citokinite-
interleukin-5 (IL-5) od T- helper limfocitite (Th2) i
mastocitite, kako i interleukin-3 (Il-3) i stimulira~kiot faktor na
granulocitnomakrofagnite kolonii (GM-CSF)
oslobodeni od Th2. Eozinofilite osloboduvaat mnogubrojni
pozitivno nabieni bazi~ni proteini koi se toksi~ni za respiratorniot
epitel, kako i LTC4 koj gi vlo{uva rinoreata i nazalnata
kongestija. Od T-limfocitite i mast kletkite se osloboduva Il-4 koj go
pravi pouspe{no prekop~uvaweto na B-kleto~niot izotip vo korist na IgE.
Isto taka Il-4 so pottiknuvawe na zgolemenata sekrecija na athezioni
molekuli (VCAM-1)
na vaskularniot epitelium doveduva do natrupuvawe eozinofili.
- medijatori od ranata
reakcija (histamin) - receptori na senzitivnite vlakna (n.
trigeminus)- CNS-
eferentni parasimpati~ni nervi- hipersekrecija, kivavica i otok.
- pri hroni~noto vospalenie
eozinofilite preku glavniot alkalen protein (MBP) i eozinofilnata
peroksidaza (EPO) go o{tetuvaat resestiot epitel na ligavicata i
senzornite nervni zavr{etoci stanuvaat dostapni za razli~ni drazbi od
okolinata, po {to se nadovrzuva fazata na nespecifi~nata
hiperreaktivnost. ^esto se vospostavuvaat i aksonski refleksi po
nemieliniziranite C -vlakna koi lokalno la~at nevropeptidi: supstanca
P (SP), tahikinini so potencijal da predizvikuvaat ponatamo{na mast
kleto~na degranulacija.
7. KLINI^KA SLIKA
7.1. Sezonski alergiski
rinitis
Se karakterizira so jade` i
iritacija vo nosot, kivavica i vodenikava rinorea, ~esto pridru`ena
so nazalna kongestija kako i jade` vo grloto, o~ite, u{ite, epifora
i edem okolu o~ite.
Simptomite se manifestiraat
sezonski pri ekspozicija na polenskite aeroalergeni, muvlite i
nivnite spori.
Postoi direktna zavisnost
me|u koncentracijata na polenite vo vozduhot i ja~inata na
klini~kite simptomi.
Te`inata na simptomite opa|a
so vozrasta, no ne e isklu~eno prvpat da se javat i na podocne`na
vozrast.
Mo`e da se javat i "vonsezonski"
simptomi na pojava na sezonskiot alergiski rinitis, poradi transport
na polenovite zrna vo podale~ni podra~ja.
7.2. Celogodi{en alergiski
rinitis
Se karakterizira so isti
simptopmi kako i pri sezonskiot alergiski rinitis, so taa razlika
{to nazalnata opstrukcija e poizrazena (poradi hipertrofija na
nosnata ligavica), sekretot e pove}e sluzav, a kivavicata i jade`ot
na nosot i o~ite se poretki simptomi.
Simptomite se hroni~ni,
perzistentni, nezavisno od sezonata, poradi prisustvo na
aeroalergeni vo tekot na celata godina, kako na primer ekskreti na
mikrokrle`ot Dermatophagoides ili alergeni od doma{ni `ivotni.
Nazalnite nespecifi~ni
iritanti, kako {to se studeniot vozduh, pravot, ~adot od cigari,
naporot, razli~ni mirizbi, alkoholot, za~inite, mo`e da bidat
favorizira~ki faktori pri pojavata na simptomite.
^esto e pridru`uvan so
hroni~en sinuzit, nazalna polipoza, hroni~en serozen otit, a kako
rezultat na slevawe na sekretot vo di{nite pati{ta se javuva vla`na
no}na ka{lica.
7.3. Profesionalen alergiski
rinitis
Mnogu ~esto se javuva zaedno
so profesionalna bronhijalna astma.
Rinitis simptomite mo`e da
se javat kako rana reakcija, vedna{ po ekspozicijata na alergenot
ili kako docna reakcija po 6-8 h.
Simptomite is~eznuvaat von
rabotnoto mesto, vo vikendite i pri godi{nite odmori, no pri
prodol`ena ekspozicija, simptomite se hroni~ni, osven pri prekin na
ekspozicijata za podolgo od edna nedela.
8. DIJAGNOZA
8.1. Anamneza
Vidot i karakteristikite na
simptomite;
Pojava i zasiluvawe na
simptomite vo opredelena sezona, mesto na `iveewe, mesto na rabota,
pri kontakt so `ivotni ili vo tekot na celata godina;
Pridru`ni alergiski
manifestacii vo momentot (astma, urtikarija, alergija na insekti,
alergija na hrana ili na medikamenti);
Pozitivna familijarna
anamneza za alergiski rinitis ili drugi alergiski bolesti;
Minati zaboluvawa od
alergiski tip.
8.2. ORL status
Predna rinoskopija so koja
se isleduva:
- - proodnosta na nosot;
- - koli~estvoto, vidot i
lokalizacijata na nosniot sekret;
- - bojata na ligavicata;
- - hipertrofija na konhite;
- - prisustvo na polipi;
- - prisustvo na septalna
devijacija;
- - prisustvo na tumori,
tu|i tela.
Zadna rinoskopija so koja se
opserviraat:
- - adenoidni vegetacii;
- - tumori.
Faringoskopija:
- -hipertrofija na tonzilite;
- -otok na uvulata;
- -geografski jazik i dr.
Otoskopija:
-serozen otitis.
8.3. Funkcionalni testovi
8.3.1. Rinomanometrija
Rinomanometrijata e naj~esto
rutinski promenliv test, inaku e funkcionalen metod za ocenka na
nazalnata proodnost so koj se meri nazalnata vozdu{na rezistencija
preku kvantitativna evaluacija na nazalniot protok i pritisok;
Vo dijagnostikata na
alergiskiot rinitis dava podatoci za:
- - funkcionalnata sostojaba
na nosot,
- - evaluacija na
specifi~nite provokacioni testovi so alergeni.
Rinomanometriski parametri
za kvantitativna evaluacija na nazalnata funkcija (za Rhinotest
MP 500) se:
a) Proto~ni parametri
Stepenot na opstruktivnoto
nazalno di{ewe se klasificira vrz baza na protokot od dvete strani na
nosot (vkupniot protok) pri diferencijalen pritisok od 150 Pa kako:
- - visok stepen (so protok
od 0-500 ccm/s-1 ± 35 ccm/s-1),
- - sreden stepen (so protok
od 500-700 ccm/s-1 ± 35 ccm/s-1
),
- - nizok stepen (so protok
od 700-870 ccm/s-1 ± 35 ccm/s-1
),
- - ne postoi opstruktivno
nazalno di{ewe ako protokot e nad
870 ccm/s-1 ± 35 ccm/s-1.
b) Procent na zgolemuvawe na
protokot pri duplirawe na diferencijalniot pritisok:
- - nad 35% zna~i laminaren
vozdu{en tek {to odgovara na normalna di{na kriva;
- - me|u 35-25% uka`uva na
vlo{ena aerodinamika;
- - pod 25% indicira
izrazena turbulencija ili izrazeno lo{a aerodinamika.
v) Proto~nata proporcija
(funkcionalna sporedba na podobrata sprema polo{ata strana na nosot):
- - normalni vrednosti e od
1,5- 0,50;
- - vrednost nad 1,5
stepenot na definitivnata klasifikacija na opstruktivnoto nazalno
di{ewe po prethodnite parametri se vlo{uva za eden podolu.
8.3.1.1. Testot na
dekongestija
Pozitiven, pri vkupen protok
na diferencijalen pritisok od 150 Pa povisok od 180 ccm/s-1;
Negativen, pri vkupen protok
ponizok od 180 ccm/s-1.
Specifi~niot nazalen
provokacionen test so alergeni e pozitiven :
- · dokolku e
objektiviziran pad na protokot za pove}e od 40% ili,
- · ako vo tek na
provokacijata se manifestiraat eden ili pove}e simptomi na
alergiski rinitis.
8.3.2. Akusti~na rinometrija
E tehnika so koja generiran
zvu~en inpuls (150-10 000 Hz),
se propagira preku zvu~na tuba vo nosot, a reflektiraniot signal se
detektira preku mikrofon i se analizira.
So ovaa metoda ne se meri
vozdu{niot protok i pritisok, tuku se determinira geometrijata na
nazalnite kaviteti so mo`nost za kvantifikacija na nazalnite
abnormalnosti.
8.4. Op{t klini~ki pregled
Se pravi so poseben akcent na
belite drobovi bidej}i ~esto alergiskiot rinitis e prosleden so
alergiska bronhijalna astma.
8.5. Ko`ni testovi
Se primarno dijagnosti~ko
sredstvo za da se demonstrira IgE posreduvanata alergiska reakcija
na ko`ata (ili alergiska reakcija od ran tip);
- · so niv se
dijagnosticira atopijata ili predispozicijata kon alergiski
zaboluvawa i se dokaz {to gi potkrepuva anamnezata i klini~kiot
naod;
- · najprepora~liv e
metodot na prick-test, dodeka intradermalniot test i pokraj toa
{to e posenzitiven, mo`e da inducira la`no pozitivna reakcija ili
sistemski nesakani reakcii.
Kriterium za pozitiven ko`en
test e papula so sreden dijametar ednakov ili pogolem od 3 mm;
Faktori koi vlijaat vrz
ko`nite testovi:
- - antihistaminici od
vtorata generacija;
- - astemizol- 6-8 nedeli,
drugi - 1 nedela;
- - ketotifen - 1 nedela;
- - imipramin - 4 nedeli;
- - fenotijazini - 48 h;
- - lokalni
kortikosteroidi na mestoto na testirawe- 2-3 meseci;
8.6. Odreduvawe vkupni
serumski IgE i specifi~ni IgE
Odreduvaweto vkupni serumski
IgE se testovi so slaba specifi~nost. Testovite za serum specifi~ni
IgE (RAST i CAP)
se mnogu korisni i sofisticirani, no vo momentov za na{i uslovi od
ekonomski pri~ini se primenlivi samo vo odredeni specifi~ni slu~ai.
8.7. Odreduvawe na
eozinofili vo bris od nos
Eozinofilite se
karakteristi~ni za alergiskiot rinitis, no i za
nealergiskiot-eozinofilen rinitis sindrom (NERS).
8.8. Odreduvawe na
eozinofijata vo perifernata krv
8.9. Osloboduvawe medijatori
od bazofilite vo perifernata krv - test na degranulacija na bazofilite
8.10. Odreduvawe medijatori
vo serum, nazalen sekret ili urina
Se izveduva so primena na
visokospecifi~ni i senzitivni imunoesei laboratoriski metodi, za
titracija na histamin, PG2, LTC4/D4/E4,
triptaza, kinini i eozinofilen katjonski protein. Vo na{i uslovi od
ekonomski pri~ini se primenlivi samo vo odredeni specifi~ni slu~ai.
8.11. Drugi ispituvawa
Nazalna endoskopija so nazalna
biopsija, bakteriolo{ki ispituvawa, rendgenografija na paranazalnite
sinusi, ultrazvuk, audiometrija.
9. DIFERENCIJALNA DIJAGNOZA
Idiopatski (vazomotoren)
rinitis
- Ima isti simptomi kako i
alergiskiot rinitis, no etiolo{ki ne e rezultat na antigen-antitelo
reakcija, tuku na pre~uvstvitelnost na razli~ni nespecifi~ni drazbi.
Nealergiski- eozinofilen
rinitis sindrom (NERS)
- Se karakterizira so
negativni ko`ni testovi, normalni IgE, izrazena eozinofilija vo
nosniot sekret.
Akuten infektiven rinitis
- Naj~esto e predizvikan od
virusi, no mo`e da se manifestira i sekundarna bakteriska infekcija (Streptococcus
pneumoniae, Haemophilus influenzae).
Hroni~en infektiven rinitis
- - Rhinoscleroma
(Clebsiela rhinoscleromatis),
- - TBC, lepra, lues,
- - gabi~ki- aktinomiceti (Aspergillus),
protozoi (Leishmaniasis),
paraziti i dr.
Nazalna polipoza
- Osnovnata simptomatologija
e povrzana so nespecifi~na hiperreaktivnost, kivawe, rinorea,
opturacija i anosmija.
Hormonalen rinitis
- Se javuva vo tek na
bremenost, postmenopauzno, pubertet ili pri hipotireoidizam i
akromegalija, poradi hormonalen disbalans.
Rinitis predizvikan od
lekovi
- - Go predizvikuvaat golem
spektar lekovi: rezerpin, gvanetidin, fentolamin, metildopa, ACE-inhibitori,
prazozin, aspirin, oralni kontraceptivi.
- - Se javuva i pri
dolgotrajna (zlo)upotreba na nazalni dekongestivi i drogi.
Rinitis predizvikan od hrana
- - Se javuva pri jadewe na
luta i za~ineta hrana, konsumirawe alkohol
- - Alergiski rinitis na
hrana nikoga{ ne se javuva izolirano, tuku vo sklop na klini~kata
slika na nutritivnata alergija.
Rinitis predizvikan od
emocii
- Rezultat e na avtonomna
stimulacija.
Primarno atrofi~en rinitis
- Se karakterizira so nazalna
kongestija, hiposomija i konstantna lo{a mirizba vo nosot, poradi
progresivna atrofija na nazalnata mukoza i sekundarna infekcija so Klebsiella
ozaenae
Drugi zaboluvawa: ednostrana
aplazija, hoanalna atrezija, devijacija na nazalniot septum, tu|i
tela vo nosot, adenoidni vegetacii, tumori i dr.
10.
TAKSONOMSKI KARAKTERISTIKI NA POLENSKATA MIKROFLORA VO SKOPJE I R.
MAKEDONIJA (Vidi PRILOG
2 i PRILOG
3)
Vrz osnova na podatocite
dobieni od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i
kompetentnite komunalni organizacii od pove}e gradovi vo R. Makedonija
za najdominantnite vidovi, kako i aeropalinolo{kite analizi na Centarot
za alergija pri Institutot za medicina na trudot, e konstatirano deka g.
Skopje ima najbogata polenska mikroflora.
Vo prvite meseci od godinata
vozdu{niot polenov spektar na R. Makedonija izobiluva so polenovi zrna (PZ)
koi im pripa|aat na taksonite od drvjata i grmu{kite, t.n. dendroflora.
Od niv, najdominantni vo polenoviot spektar se
polenovite zrna od kiparisot,
borot, brezata, dabot, jasenot, platanot, diviot kosten i lipata.
Plevelite se zastapeni od april do oktomvri so PZ od lobodite, {tirovite,
koprivite, tegavecot, kiselecot i slo`nocvetnite (pred s# pelinot).
Trevite (`itni rastenija) svojot maksimum go dostignuvaat od maj do
avgust.
Polenovite zrna od brezata,
inaku `estok alergen, svojot maksimum go dostignuvaat vo vtorata
polovina na mart, ponekoga{ nadminuvaj}i ja brojnosta od 2000 PZ na m3
vozduh na den. Vo ovoj period dabot dostignuva brojnost od 50-70 PZ/m3,
a negovata intenzivna polenizacija e registrirana od krajot na mart do
krajot na april.
Mesec mart go karakterizira i
prisustvoto na PZ od evlata, leskata, kiparisot, brestot, topolata,
vrbata, brezata, jasenot, kako i mal broj PZ na krajot od mesecoot od
crniot gaber, javorot i trevite. Vo mesecite april i maj, osven PZ od
navedenite taksoni se nao|aat i PZ od ~inarot, crnicata, diviot kosten,
orevot, borot, dabot, koprivata i kiselecot. Vo mesec maj, vo zavisnost
od meteorolo{kite parametri, brojot na PZ od bukata i rozite mo`e isto
taka da bide zna~aen.
Periodot na intenzivno
prisustvo na PZ od lipata zapo~nuva od 6 do 10 juli i trae desetina dena
potoa. Najdocna vo tekot na godinata na na{ite prostori cvetaat kostenot
(juni-juli) i egzoti~niot kedar (septemvri-oktomvri).
@itnite rastenija (fam. Poaceae),
~ii vidovi se karakteriziraat so silna alergogena mo}, se nao|aat vo
vozduhot vo mo{ne visoki koncentracii. Dominantnost vo odnos na
koncentraciite od polenovite zrna vo atmosferata postignuvaat i glavnite
inhalacioni alergeni, kako {to se tegavecot i kiselecot, kako i
pretstavnicite na slo`nocvetnite rastenija, pred s# na pelinot (Artemisia).
I pokraj faktot {to ne se
avtohtoni polenovite zrna od rodot Ambrosia
(amerikanski plevel- glavi~arka) i
od rodot Cedrus (kedar),
tie se isto taka jaki alergeni.
Vo do`dlivite vla`ni esenski
denovi, kako i vo zimskite denovi, vozduhot e sosema "~ist" od
polenovi zrna, so isklu~ok na Dojran, kade {to e najo~igledno vlijanieto
na mediteranskata klima, koja ovozmo`uva prisustvo na PZ od kiparis,
leska i evla vo januari i fevruari.
Konstatirana e
visokosignifikantna korelacija me|u brojot na polenovite zrna i ko`nata
senzibilizacija. Vakva korelacija ne e utvrdena zasega kaj plevelite.
10.1. Aeropalinolo{ki
pristap vo dijagnostikata na alergiskiot rinitis
Sekojdnevno i kontinuirano
sledewe i identifikacija na polenskata mikroflora vo vozduhot (poradi
mo`nosta za dolg transport), preku t.n. polenski monitoring, koi
zaedno so sledeweto na aerosporite davaat celosna slika za
sostojbata na najzna~ajnite aeroalergeni (po~etokot, maksimumot i
krajot na nivnoto pojavuvawe vo tekot na godinata).
Aeropalinolo{kite
istra`uvawa prezentirani vo forma na polenovi kalendari (konvertirana
brojnost vo stolbesti nivoa) davaat kompletna slika za polenovite
periodi od zna~ajnite taksoni za na{eto podra~je.
Sekojdnevnoto informirawe
preku javnite mediumi za sostojbata i predviduvawata na
prisusustvoto na glavnite aeroalergeni go olesnuva ne samo
dijagnosticiraweto, no i lekuvaweto i prevencijata.
11.
LEKUVAWE
11.1.Kontrola na sredinata
Se vr{i so izbegnuvawe ili
namaluvawe na kontaktot so inkriminiraniot alergen
11.1.1.Sezonski alergiski
rinitis:
- - koristewe klima ured,
- - nosewe o~ila nadvor,
- - da se ostane doma koga
brojot na polenovite zrna e visok,
- - sekojdnevno sledewe na
infomaciite za dnevnata aeropalinolo{ka sostojba, so prognoza za
naredniot den,
- vo tek na kriti~niot period
prozorcite da bidat zatvoreni, so {to se namaluva mo`nosta za
kontakt so inhalacioniot alergen.
11.1.2. Celogodi{en
alergiski rinitis
- - primena na aparati za ~istewe
na vozduhot za ~esti~ki pomali od 0,3 mkmkm (mmm),
posebno ~ad od cigari (erklineri),
- - pri ~istewe na stanot da
se koristat pravosmukalki so filter ili so voden rastvor,
- -koristewe plasti~ni
navlaki za du{ecite i pernicite,
- - koristewe hemiski agensi
(akaricidi) za namaluvawe i uni{tuvawe na parazitite od doma{niot
prav (mikrokrle`i). Imaat ograni~ena upotreba poradi alergija
sprema niv,
- - ~istewe mebel kombiniran
od tekstil i tkaenini pritoa decata da prestojuvaat nadvor
najmalku 2 ~asa.
- - decata da ne spijat so
krzneni igra~ki, a igra~kite da se ~istat so pravosmukalka i preku
no} da se stavaat vo fri`ider za dlaboko zamrznuvawe (-20°C)
- - odr`uvawe na vla`nosta
na vozduhot vo `iveali{tata do 50% i pomalku, so eliminacija na
potencijalni iritansi.
- - otstranuvawe na
doma{nite `ivotni- milenici,
- -otstranuvawe na pernici i
jorgani od perduvi, kilimi, tepisi, pred s#
od spalnite sobi,
- -zadol`itelno perewe na
postelninata na 1-4 nedeli,
- -zatvoreni prozorci za
vreme na polenskata sezona, bidej}i polenskite alergeni mo`at da
ja vlo{at sostojbata na celogodi{niot alergiski rinitis.
11.1.3. Profesionalen
rinitis
-adekvatna ventilacija vo
rabotnata okolina;
-soodvetna upotreba na maski.
11.2. Medikamentozna
terapija (Vidi prilog
1)
11.2.1.Antihistaminici za
oralna upotreba
- - Se vrzuvaat za
histaminskite receptori (H1) bez da gi stimuliraat (kompetativen
antagonizam) i na toj na~in primarno gi inhibiraat simptomite
predizvikani od otpu{tawe na endogeniot histamin.
- -Tie se efikasni vo
reducirawe na simptomite, kako {to se kivavicata, jade`ot i
rinoreata, no imaat malo dejstvo vrz zatnatosta na nosot.
- - Najdobri efekti se
postignuvaat dokolku se primenat pred ekspozicijata na
inkriminiraniot alergen.
- - Naj~esto se upotrebuvaat
preparati od tretata generacija: terfenadinot, astemizanot,
loratadin, cetirizinot koi ne ja minuvaat hematoencefalnata
bariera, nemaat izrazen sedativen efekt, a nuspojavite se
minimalni.
- - Pri aplikacijata na
astemizolskata i terfenidinskata grupa postoi mo`nost za
interreakcija so eritromicin i ketokonazol i opasnost od
ventrikularna aritmija. Pri nivnata upotreba, ne treba da se
pre~ekoruvaat prepora~anite dozi.
11.2.2.Antihistaminici za
lokalna upotreba
- - Levokabastin e
popotenten vo odnos na prethodnite lekovi, so mnogu brzo dejstvo, a
bez nesakani efekti,
- - povtoruvana administracija
na lekot ne doveduva do tahifilaksa, {to ovozmo`uva podolgotrajni
tretmani.
11.2.3. Alfa adrenergi~ni
agonisti
- - Tie se efikasni
vazokonstriktori na krvnite sadovi na nosnata ligavica.
- - Lokalnite
vazokonstriktori ne treba da se primenuvaat pove}e od 3 do 5 dena
poradi mo`nosta za povratna kongestija na nosnata mukoza ili pak
nejzina atrofija, t.n. medikamentozen rinitis.
- - Naj~esto primenuvani
lokalni a2
- adrenergi~ni stimulatori se imidazolinskite preparati (oksimetazolin,
nafazolin, ksilometazolin).
- - Preparatite za oralna
upotreba (efedrin, pseudoefedrin i fenilpropanolamin) kaj nas
ne se registrirani. Inaku, nivnata primena e kontraindicirana kaj
koronarno-srcevite zaboluvawa, tireotoksikozata, glaukomot i
dijabetesot.
11.2.4. Kromolinski
preparati
- - Dinatrium kromoglikat
kako 4% rastvor vo vid na sprej, apliciran nazalno, dejstvuva
lokalno na stabilizirawe (antiinflamatorno) na mast kletkite, so
{to se inhibira osloboduvaweto na medijatorite.
- - Ovoj preparat e osnoven
profilakti~en lek za sezonskiot alergiski rinitis, no se koristi i
kako dolgotrajna terapija pri perenijalniot alergiski rinitis.
- - Ist efekt imaat
preperatite od grupata na Nedocromil natrium.
11.2.5.Kortikosteroidi
- - Dejstvuvaat vrz
inflamacijata, osobeno so namaluvawe na mast-kletkite i
eozinofilite vo nosnata mukoza i so spre~uvawe na otpu{taweto na
medijatorite od mast - kletkite, so {to se reduciraat
hiperreaktivnosta i vaskularnata permeabilnost.
- - Preparatite za nazalna
primena od redot na Beclomethasone
diproprionate se
mo}ni, povr{inski aktivni i brzo se metaboliziraat.
- - Preparatite od grupata
na Budesonide pobrzo
se inaktiviraat vo crniot drob i se so pogolema efikasnost vo
odnos na prethodnite.
- - Fluticasone
proprionate e ponova
grupa so poizrazeno lokalno visokospecifi~no dejstvo i naglasena
antiinflamatorna aktivnost. Nivni nedostig e visokata cena.
- - Vnimatelna aplikacija e
potrebna kaj bolnite so TBC i so virusni ili gabi~ni infekcii na
respiratorniot trakt.
- - Lekuvaweto so lokalni
kortikosteroidi ne treba da bide podolgo od 2 do 3 meseci.
- - Sistemska upotreba na
kortikosteroidi se primenuva samo vo isklu~itelni slu~ai.
11.3. Specifi~na
imunoterapija (SIT)
Ovoj vid terapija e
indiciran pri postoewe IgE alergiska preosetlivost, koja e jasno
potvrdena so pozitivni ko`ni testovi i serum specifi~ni IgE, ili
nazalni provokacioni testovi i pritoa postoi korelacija so
simptomite na alergiskiot rinitis.
Se primenuva ako
farmakoterapijata nedovolno gi kontrolira simptomite, ako producira
nesakani nusefekti ili ako merkite za izbegnuvawe na alergenite ne
davaat soodveten rezultat, a pritoa postoi anamneza na sezonski alergiski
rinitis najmalku 2 sezoni ili na perenijalen alergiski
rinitis od najmalku 6 meseci.
Efikasnosta na SIT e
nazna~ena za alergenite polen treva, polen drvo (i toa breza i
maslinka) pri sezonskiot alergiski rinitis i za alergenite od
tipot na Dermatophagoides (ako e edinstven predizvikuva~) za celogodi{niot
alergiski rinitis.
Ne treba da se primenuvaat
alergopreparati na nedefinirani alergeni, kako na primer od ku}en
prav, koi se neefikasni i rizi~ni za upotreba. Alergeni od `ivotinski
vlakna bi mo`ele da se upotrebuvaat samo vo odredeni slu~ai koga e
vo pra{awe profesionalen aran`man (odgleduva~i na `ivotni,
laboratoriski i veterinarni tehni~ari i sl.).
SIT se primenuva so
postepeno zgolemuvawe na alergenskata koncentracija, po koja sleduva
fazata na odr`uvawe na dozata vo odredeni vremenski intervali, no vo
kontinuitet od 3 godini.
Treba da se ima predvid
mo`nosta za pojava na nesakani posledici bilo od lokalen karakter (edem,
jade`, crvenilo i sl.) ili vo vid na sistemski reakcii.
SIT treba da ja sproveduvaat
lekari specijalisti - alergolozi, dobro educirani vo lekuvawe na
te{ka anafilaksa.
Potrebna e soglasnost na
pacientot komu mu se predo~uvaat site potencijalni opasnosti i
optimalnoto vremetraewe na terapijata.
Kontraindikacii za SIT se:
terapija so b blokatori,
postoewe kontraindikacii za primena na adrenalin, nesorabotka na
pacientot, avtoimuni bolesti, bremenost, nekontrolirana astma.
11.4. Drugi vidovi terapija
Irigacija so fiziolo{ki
rastvor, aplikacija na antibiotici pri sekundardni bakteriski
infekcii, fizi~ki ve`bi (fonoforeza), klimatsko lekuvawe. Operativen
tretman mo`e da se koristi kako dopolnitelna terapevtska procedura.
12. POSEBNI ASPEKTI
12.1. Alergiski rinitis kaj
decata
I pokraj toa {to
patofiziolo{kite mehanizmi, klini~kata slika, kako i dijagnosti~kite
i terapevskite aspekti se prakti~no isti kako i kaj vozrasnite,
sepak postojat odredeni razliki.
Infektivniot rinitis e
obi~no eden od prvite zaboluvawa vo `ivotot i kaj decata od 2 do 6
godi{na vozrast. Virusniot rinitis se javuva obi~no 6 pati godi{no,
na {to mo`e da se nadovrze bakteriski rinitis, pa infekcijata da se
prolongira od nekolku denovi do nekolku nedeli.
Sinusite se integrirani so
nazalnite {uplini i poradi toa inflamacijata producira rinosinisitis.
Etmoidalnite sinusi se dobro razvieni u{te pri ra|aweto, a
maksilarnite postepeno se zgolemuvaat od ra|aweto do adolescencijata
(no i na 3- godi{na vozrast se dobro razvieni). Sfenoidalnite, a
osobeno frontalnite sinusi dobro se vizueliziraat od 10 do 14-tata
godina.
Do 4-godi{na vozrast,
klini~ka manifestacija na IgE posreduvana alergija na nosot e retka.
Od ovaa vozrast e zabele`ano progresivno zgolemuvawe na
incidencijata na alergiskiot rinitis, koja kaj adolescentite
iznesuva 10-15%. Pritoa tipi~nite manifestacii na alergiski rinitis
se opserviraat kaj adolescenti i mladi. Kaj malite deca, alergijata
mo`e da e maskirana od rekurentni infektivni rinosiniziti,
adenoiditi, vospalenija na srednoto uvo i tonziliti, pa mo`e da bide
previdena nejzinata dijagnoza.
Nealergiski-eozinofilen
rinitis sindrom (NERS) skoro i da ne se javuva kaj decata, tuku samo
kaj vozrasni. Isto taka, decata retko zaboluvaat od nazalna polipoza.
Pri dijagnosticiraweto na
alergiskiot rinitis kaj decata pomagaat nekoi facijalni
karakteristiki i maniri, kako {to e "alergiskiot pozdrav"
ili infraorbitalnite temni krugovi, koi inaku ne se patognomoni~ni.
Pri dijagnosticiraweto, ORL pregledot ima prvenstveno zna~ewe,
dodeka ko`nite testovi ne se sigurni kaj decata pod 2-godi{na
vozrast. Isto taka, vkupnite serumski IgE se zgolemeni samo kaj mal
broj od decata so alergiski rinitis, a nazalnite provokacii retko se
primenuvaat kaj decata bidej}i se neprijatni, no i ne davaat korisni
dopolnitelni informacii. Eozinofilijata vo nazalniot sekret mo`e da
bide prisutna i kaj alergiskite, no i kaj nealergiskite entiteti, a
eozinofilijata vo perifernata krv e mnogu retko poka~ena kaj decata
so alergiski rinitis.
Principite na terapija se
isti kako i kaj vozrasnite. Oralnite antihistaminici se osnova vo
terapijata, bidej}i lokalna terapija poradi nedostig na sorabotka
kaj pomalite deca te{ko mo`e da se primenuva. Dosega{noto iskustvo
na lokalna primena na nazalni kortikosteroidi ne uka`uva na nesakani
efekti. Tie osobeno se prepora~uvaat koga nazalnata opstrukija e
najnazna~en simptom. Sistemska primena na kortikosteroidi ne e
prepora~liva pri nekomplicirani slu~ai na alergiski rinitis. Isto
taka, lokalni vazokonstriktori kaj decata pod ednogodi{na vozrast ne
se prepora~uvaat poradi tesniot rang me|u terapevtskata i toksi~nata
doza, koja mo`e da dovede do kardiovaskularni naru{uvawa i
rastrojstva na centralniot nerven sistem.
Profilakti~kite merki za
kontrola na sredinata se od pogolemo zna~ewe za decata.
12.2. Alergiski rinitis kaj
postari
Alergiskite mehanizmi retko
se pri~ina za alergiski rinitis kaj lu|eto postari od 65 godini.
Nealergiskite mehanizmi se vo osnova na rinitis simptomite i
nazalnata hiperreaktivnost.
Vo slu~aj na pojava na
vistinski alergiski rinitis, vo terapijata ne treba da se koristi
postara generacija antihistaminici, bidej}i mo`e da dovede do
problemi so `ol~noto }ese i so vizuelnata akomodacija. Isto taka,
vazokonstriktori, osobeno ako se zemaat oralno, po~esto davaat
kardiovaskularni i CNS nesakani efekti.
12.3. Alergiski rinitis kaj
bremeni
Mo`na e pojava na rinitis
simptomi vo vid na nazalna opstrukcija i rinorea od vtoriot mesec na
bremenosta pa se do krajot na bremenosta, koi is~eznuvaat po
poroduvaweto. Estrogenite i progesteronot predizvikuvaat zgolemena
aktivnost na seromukoznite `lezdi, a zgolemuvaweto na nazalniot
krven volumen doveduva do nazalna kongestija.
Simptomite kaj pacientkite
{to ve}e stradaat od alergiski rinitis mo`e da se promenat vo tekot
na bremenosta kon podobo ili kon polo{o.
Pri lekuvaweto e potreben
vnimatelen priod. Pri aplikacija na prvata generacija
antihistaminici, zabele`ani se teratogeni efekti kaj `ivotni. Za
novite generacii antihistaminici nema vakvi podatoci. Tie se la~at
so maj~inoto mleko.
Teoretski, oralnite
dekongestivi mo`e da dovedat do vaskularni naru{uvawa kaj placentata
i fetusot, no sepak, davani vo terapevtska doza se dozvoleni za
upotreba pri bremenost. Mo`e da se primenuvaat nazalni
kortikosteroidi vo prepora~ana doza, bidej}i nivnata upotreba dosega
ne e povrzana so teratogeni efekti.
Imunoterapija ne treba da se
zapo~nuva vo bremenost, no terapijata na odr`uvawe mo`e da prodol`i,
ako ve}e dava efekti.
12.4. Alergiski rinitis kaj
sportisti
Fizi~kiot napor e potenten
vazokonstriktor. Nazalnata rezistencija pri napor se namaluva pred
s# kako rezultat na osloboduvawe na noradrenalin pa se zgolemuva
proodnosta na nazalnite pati{ta. Vo normalni uslovi ne postoi "rebound"
fenomen i efektot na vazokonstrikcijata trae okolu eden ~as po
fizi~kiot napor, no kaj sportisti, maratonci ili velosipedisti e
zabele`an ovoj fenomen, pri {to po kratkiot period na podobrena
proodnost na nosot, sleduva nazalna opstrukcija koja mo`e da ja
kompromitira sportskata aktivnost.
Pri prepi{uvawe medikamenti
za sportist, treba da se zemat predvid dva principa:
- · lekot da ne se
nao|a na listata na doping-sredstvata, kakvi {to se:
vazokonstriktori (derivati na b
- phenylethylamine,
oralen ili nazalen efedrin, oralen ili nazalen pseudoefedrin),
sistemski kortikosteroidi;
- · lekot da nema
nesakani efekti vrz sportskata aktivnost. Da ne se zaboravi deka
prvata generacija antihistaminici imaat sedira~ki i
antiholinergi~en efekt, dodeka imunoterapijata mo`e da dovede do
lokalna reakcija.
Najprepora~livo e da se
primenuvaat treta generacija antihistaminici i lokalni
kortikosteroidi. Pri sezonski alergiski rinitis se prepora~uva
imunoterapija, koja treba da zapo~ne tri meseci pred sportskata
sezona. Sportistot treba da se sovetuva da nema fizi~ka aktivnost na
denot na aplikacijata.
12.5. Profesionalen
alergiski rinitis
Profesionalniot rinitis
pretstavuva rinitis predizvikan od ekspozicija na odreden agens od
rabotnoto mesto. Mnogu ~esto koegzistira so profesionalnata astma i
simptomite na rinitis se javuvaat paralelno so bronhijalnite
simptomi, verojatno kako rezultat na ista patogeneza.
Incidencijata na
profesionalniot rinitis e pod realnite ramki poradi nesoodvetnoto
dijagnosticirawe na entitetot.
Nekoi od pri~inskite agensi
za alergiski ili iritanten profesionalen rinitis se: laboratoriski `ivotni,
mikrokrle`i, enzimi na Bacillus subtilis,
kedrovo drvo, izotoni~en kisel hidrazin, trimeliti~en anhidrid (TMA).
Supstanciite so niska molekularna te`ina, za koi porano postoe{e
mislewe deka nemaat dovolna golemina da predizvikaat imunolo{ka
reakcija, vo ponovite ispituvawa se poka`aa kako odli~ni hapteni.
Simptomite na
profesionalniot rinitis stivnuvaat von rabotnoto mesto, vo tek na
vikendite i godi{nite odmori. Hroni~nata ekspozicija mo`e da dovede
i do hroni~ni simptomi dokolku nema prekin na ekspozicijata za
podolgo od edna nedela. Manifestacijata na simptomite mo`e da se
javi i kako docna reakcija (6-8 ~asa) po ekspozicijata na
inicijalniot agens.
Vo dijagnosti~kata procedura,
rinoskopijata otkriva samo nespecifi~ni znaci na inflamacija.
Specifi~nite nazalni provokacioni testovi treba da se izveduvaat so
vnimatelno zgolemuvawe na dozata na suspektniot agens.
Kontrolata na rabotnata
sredina e prv preventiven pristap po dijagnosticirawe na
profesionalniot rinitis. Adekvatna ventilacija ili upotreba na maski
mo`no e da bidat dovolni za redukcija na ekspozicijata na tolerantni
dozi. Doa|a predvid i konvencionalnata farmakoterapija, so primena
na antihistaminici, nazalni steroidi ili natrium kromoglikat.
12.6. Medikamentozen
alergiski rinitis
Pri prolongirana
intranazalna (zlo)upotreba na dekonestivi (a-adrenoreceptorni
agonisti) mo`e da se javi "rebound"
kongestija kako rezultat na povraten efekt. Poradi toa, ovie lekovi
ne treba da se da se zemaat podolgo od 7 do 10 dena.
Se prepora~uva razgovor so
pacientot i objasnuvawe za pri~inite na zaboluvaweto, postapno
namaluvawe na dekongestivite i primena na fiziolo{ki rastvor, kako i
lokalni nazalni steroidi. Vo odredeni slu~ai, ako nema
kontraindikacii, se prepora~uva kratka primena na oralni steroidi (na
primer prednisolon 30 mg na den, vo tek na 5 dena).
13.
SKALEST PRISTAP VO TERAPIJATA NA ALERGISKIOT RINITIS
13.1. Sezonski alergiski
rinitis
Kontrola na
sredinata-osnovno
Blaga bolest so povremeni
simptomi
- Primena na oralni
nesedira~ki H1 antihistaminici pri pojava na simptomite,
- ili
- antihistaminici ili
kromoglikat, lokalno vo nosot i o~ite.
Umerena bolest so
nazna~eni nazalni simptomi
- Lokalni nazalni steroidi,
da se zapo~ne rano vo sezonata,
- i
- antihistaminik ili
kromoglikat lokalno vo o~ite.
Umerena bolest so
nazna~eni o~ni simptomi
- Oralen nesedira~ki H1
antihistaminik sekojdnevno,
- ili
- lokalen nazalen steroid i
kromoglikat lokalno vo o~ite.
Ako seto ova e neefikasno,
treba:
13.2. Celogodi{en alergiski
rinitis kaj vozrasni
Kontrola na sredinata-
osnovno
Lokalni nazalni steroidi pri
dolgotrajna ekspozicija. Pri intermitentni manifestacii- povremeno
oralni nesedira~ki H1 antihistaminici i povremeno oralni
dekongestivi. Specifi~na imunoterapija pri neuspeh na medikamentoznata
terapija.
13.3. Celogodi{en alergiski
rinitis kaj deca
Kontrola na sredinata vo vid na
odbegnuvawe alergeni i iritanti, posebno na pasivna ekspozicija na ~ad
od cigari ako se roditelite pu{a~i. Lokalno kromoglikat sprej. Lokalni
nazalni antihistaminici Oralni nesedira~ki H1 antihistaminici.
Lokalno nazalni steroidi ako seto ova e neefikasno ili ako se raboti za
dolgotrajna ekspozicija.
14. ZBIREN PREGLED
NA DOKTRINARNITE STAVOVI
15. LEGENDA NA KRATENKI
- NERS- nealergiski
eozinofilen rinitis sindrom
- TMA- trimeliti~en
anhidrid
- PZ- polenovi zrna
- IgE- imunoglobulini
od grupa E
- LTB4-
leukotrieni B4
- LTC4-
leukotrieni C4
- PGD2-prostaglandini
D2
- PAF-platelet
activating factor (faktor
na aktivacija na trombocitite)
- Il-1 -
interleukin-1
- Il-2 -
interleukin-2
- Il-3 -
interleukin-3
- Il-4 -
interleukin-4
- Il-5 -
interleukin-5
- Th2-
T-helper 2 (T2 kletki {to davaat pomo{)
- GM-CSF- granulocyte/macrophage
colony-stimulating factor. (stimulira~ki
faktor na granulocitnomakrofagnite kolonii)
- VCAM -1- vascular cells adhesion
molecules-1 (adhezioni
molekuli na vaskularnite kletki)
- MBP- main basophillic protein-(glaven
alkalen protein)
- EPO- esophillic peroxidase (eozinofilna
peroksidaza)
- SP- substance P (supstanca
P)
- SIT- specifi~na
imunoterapija
16.
LITERATURA
PRILOG
1: NAJ^ESTO UPOTREBUVANI LEKOVI ZA ALERGISKI RINITIS
PRILOG
2: POLENOV KALENDAR NA GRAD SKOPJE
PRILOG
3: VIDOVI NA RASTENIJA ^II POLENOVI ZRNA SE NAJZASTAPENI NA TERITORIJA
NA R. MAKEDONIJA
|
|
Copyright
(c) 1998-2003 MedInter, Skopje.
Site prava se zadr`ani
Avtor: Prof. d-r Mirko Spiroski
Revidirano: Avgust 2003
|
|
. |
